Pape?ev obisk na Mad?arskem v znamenju miru in prihodnosti za Evropo
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Kot je dejal Bruni, je tokratni obisk izpolnitev »obljube«, ki jo je sveti o?e dal mad?arskemu ljudstvu septembra leta 2021, ko je v Budimpe?ti vodil sveto ma?o ob zaklju?ku evharisti?nega kongresa. Pape? Fran?i?ek bo drugi Petrov naslednik, ki bo obiskal Mad?arsko. V 90-ih letih prej?njega stoletja jo je namre? dvakrat obiskal pape? Janez Pavel II.
Sveti o?e se bo v mad?arski prestolnici, ki je znana tudi kot »mesto mostov«, in v katero od 24. februarja 2022 nenehno prihajajo begunci iz Ukrajine, sre?al z razli?nimi stvarnostmi: s predstavniki civilnih in politi?nih oblasti, s ?kofi in kardinali, prebe?niki in begunci (med katerimi je veliko Ukrajincev), z mladimi, z bolnimi otroki ter s predstavniki sveta znanosti in kulture. Prvotnemu programu, ki je bil objavljen na za?etku, je bilo naknadno dodano ?e sre?anje z grkokatoli?ko skupnostjo.
Med desetimi sre?anji, izmed katerih bodo nekatera zasebna, bo imel pape? Fran?i?ek ?est govorov, vsi bodo v italijan??ini. V sredi??u bodo naslednje teme: enotnost Evrope, prihodnost mladih, ekumenski dialog, spodbuda za Cerkev, ki je do?ivela obdobja preganjanja, ter seveda drama vojne in poziv k miru – Mad?arska ima namre? 135 kilometrov skupne meje z Ukrajino. Gre za podro?je, skozi katero z avtobusi, vlaki ali avtomobili v ve? kilometrskih kolonah prihaja veliko beguncev: nekateri se ustavijo na Mad?arskem, mnogi pa pot nadaljujejo v Nem?ijo, Italijo, na Nizozemsko in v druge dr?ave.
Bruni je zatem spomnil, da je Mad?arska dolgo ?asa trpela zaradi totalitarnega re?ima, ki je ?e posebej ostro zatiral vero, predvsem vez vernikov z Rimom. De?ela ne pozablja svojih ?kofov, duhovnikov in vernikov, ki so bili umorjeni ali jim je bila odvzeta svoboda. Prav tako se spominja ?asov »skrite Cerkve«, ko so bili duhovniki posve?eni na skrivaj in so delali v tovarnah, ter svetnikov in bla?enih, ki »?e danes govorijo«. Direktor Tiskovnega urada Svetega sede?a je ob tem omenil kardinala Jozsefa Mindszentyja (1892?1975), ki mu je pape? Fran?i?ek leta 2019 priznal juna?ke kreposti. Njegova zgodba vere, upora in trpljenja je po Brunijevih besedah pomembna za razumevanje mad?arskega katoli?tva.
Sveti o?e se bo s predsednico dr?ave Katalin Novák sre?al v Sandorjevi pala?i iz 19. stoletja. Sledilo bo sre?anje s predsednikom vlade Viktorjem Orbanom v nekdanjem karmeli?anskem samostanu. Pape? Fran?i?ek se je z njim sre?al ?e trikrat, nazadnje aprila 2022, po njegovi ponovni izvolitvi. Tako s predsednico kot s premierjem se bo sveti o?e sre?al zasebno.
Zaseben bo tudi obisk otrok v In?titutu bla?enega Lázsla Batthányja-Strattmanna v soboto, 29. aprila. Poimenovan je po mad?arskem zdravniku, ki je zdravil slepe in revne otroke. Trenutno ga vodi redovnica, ki ji pravijo »mad?arska Mati Terezija«. Zavod sprejema slabovidne otroke in otroke s posebnimi potrebami. Pape? se bo zatem sre?al z revnimi in begunci razli?nih narodnosti, »mnogi izmed njih so iz sosednje Ukrajine«. Poleg tega bodo na programu obiska v Budimpe?ti sre?anja, ki so stalnica vsakega apostolskega potovanja: s civilnimi oblastmi in diplomatskim zborom, sre?anje s ?kofi, duhovniki, semeni??niki in posve?enimi osebami, zasebno sre?anje z jezuiti na nunciaturi ter sre?anje z mladimi. Sklepna sveta ma?a bo potekala na Trgu Kossuth Lajos, sledila bo opoldanska molitev Raduj se, kraljica nebe?ka. Zatem bo pape? sre?al predstavnike grkokatoli?ke skupnosti. Le-ta ?teje okoli 400.000 vernikov, ki ?ivijo na razli?nih koncih dr?ave in v tujini. So razli?nega izvora in pri?ajo o tem, da so bile te de?ele v ?asu tur?kih vpadov na sosednjih obmo?jih zato?i??e za ?tevilne kristjane.
Sveti o?e bo vse tri dni ostal v Budimpe?ti, program ne predvideva obiska drugih pomenljivih krajev kot so benediktinska opatija v Pannonhalmi, ki predstavlja referen?no to?ko za dialog z brati razli?nih kr??anskih veroizpovedi. Ekumenizem bo sicer skupaj z ekolo?kimi izzivi ena izmed tematik v pape?evih govorih. Spregovoril bo tudi o novih generacijah, ?ivljenju in dru?ini, o ?emer se je ?e pogovarjal za zaprtimi vrati septembra leta 2021 z Viktorjem Orbanom in nekdanjim predsednikom Janosem Aderjem, ter o miru in vojni. Glede na to, da je Budimpe?ta le nekaj sto kilometrov oddaljena od Ukrajine, »lahko gotovo pri?akujemo tudi pape?eve besede bole?ine zaradi tega konflikta ter prizadevanja za mir,« je ?e poudaril Bruni.
Dodal je, da je te?ko, da v osr?ju Evrope, ki ga predstavlja Mad?arska, ne bi razmi?ljali o Evropski uniji »z vidika prihodnosti«. Kot je dejal tiskovni predstavnik Svetega sede?a, bo pape? preko Mad?arov namenil »besedo celotni Evropi, ki se je rodila zahvaljujo? gore?nosti za izgradnjo skupnosti narodov – gore?nosti, ki je morda z leti oslabela«; prav tako bo izpostavil vpra?anje vloge Evrope in Evropejcev v tem ?asu, tako na politi?nem kot tudi na socialnem in kulturnem podro?ju. Evropa ima tudi zaradi svoje zgodovine odgovornost pri prizadevanjih za svetovni mir.
Pape?u Fran?i?ku se bosta na apostolskem potovanju poleg delegacije, ki ga obi?ajno spremlja, pridru?ila ?e prefekt Dikasterija za vzhodne Cerkve msgr. Claudio Gugerotti in prefekt dikasterija za ?kofe Robert Francis Prevost. Na letalu bo tudi uslu?benka governatorata. Na vpra?anje o morebitnih sre?anjih s predstavniki pravoslavne Cerkve, ki so povezani z moskovskim patriarhatom, vklju?no z metropolitom Hilarionom, ki je bil lani preme??en v Budimpe?to, ter s predstavniki protestantske skupnosti, ki je na Mad?arskem zelo prisotna, je Bruni odgovoril, da ti zaenkrat niso na programu, vendar pa ne izklju?uje mo?nosti zanje ali prisotnosti omenjenih oseb na razli?nih sre?anjih.
