Pape? Fran?i?ek mladim Mad?arom: Ne virtualizirajte ?ivljenja!
Andreja ?ervek – Vatikan
Mladi so svetega o?eta pri?akali s pesmijo in tradicionalnimi mad?arskimi plesi. Sledila so pri?evanja treh dijakov in ene ?tudentke, ki so odprli vrsto tem in pape?u zastavili vpra?anja. Dejal jim je, da nih?e ne more zavzeti njihovega mesta v zgodovini Cerkve in sveta. Spodbudil jih je, naj si zastavljajo visoke cilje in vanje vlagajo. Jezus ne zatira njihovih sanj, ampak popravi na?in, kako jih naj uresni?ijo; nikoli ne razvrednoti njihovih pri?akovanj, temve? dvigne raven njihovih ?elja. Jezus je sre?en, ?e dosegamo visoke cilje – ?eli nas ?ive, dejavne in kot protagoniste.
Mladost je ?as pomembnih vpra?anj in odgovorov
Mladost je ?as velikih vpra?anj in velikih odgovorov, je pape? povzel besede ?kofa Ferenca Palánkija, ki je kot odgovoren za pastoralo mladih svetega o?e prvi nagovoril. In pomembno je, da je nekdo, ki bo spro?il in prisluhnil vpra?anjem mladih ter jim ne bo dajal enostavnih in vnaprej pripravljenih odgovorov, ampak jim bo pomagal, da se brez strahu podajo na pustolov??ino ?ivljenja v iskanju velikih odgovorov. Tako je namre? po?el Jezus. Pape? se je navezal na besede 15-letnega fanta Bertalana, ki je dejal, da Jezus ni nek lik iz knjige pravljic ali super junak iz stripa. »Res je,« mu je pritrdil sveti o?e, »Kristus je Bog iz mesa in kosti, ?ivi Bog, ki se nam je pribli?al; je Prijatelj, najbolj?i med prijatelji, je Brat, najbolj?i med brati, in zelo dobro zna postavljati vpra?anja. V evangeliju pravzaprav On, ki je U?itelj, zastavlja vpra?anja, preden poda odgovore.«
Bog ne ?eli obsoditi, ampak odpustiti
Pape? je spomnil na evangeljski prizor z ?eno, ki so jo pismouki in farizeji obto?evali pre?u?tva. Ko Jezus ostane sam z njo, jo vpra?a: »Kje so, ?ena? Te ni nih?e obsodil?« In ona odgovori: »Nih?e, Gospod.« (prim. Jn 8,10-11). »In ko to pove, razume, da Bog ne ?eli obsoditi, ampak odpustiti. Bog vedno odpu??a, pripravljen je, da nas pobere ob vsakem padcu! Z Njim se zato nikoli ne smemo bati hoditi in napredovati v ?ivljenju,« je izpostavil in navedel ?e sre?anje vstalega Jezusa z Marijo Magdaleno na velikono?no jutro. Jokala je ob praznem grobu, Jezus pa jo vpra?a: »?ena, zakaj joka?? Koga i??e??« (Jn 20,15) »In tako Marija iz Magdale, v ?ivo ganjena, odpre svoje srce, mu pove o svoji tesnobi, razkrije svoje ?elje in svojo ljubezen.«
Jezus ne razvrednoti na?ih pri?akovanj in ?elja
Oglejmo si ?e prvo Jezusovo sre?anje s tistimi, ki bodo pozneje postali njegovi u?enci. Dva med njimi, ki ju usmeri Janez Krstnik, gresta za Jezusom. Gospod se obrne in jima zastavi eno samo vpra?anje: »Kaj i??eta?« (Jn 1,38). Vpra?ata ga, kje stanuje, a On jima ne pove naslova, ampak skupaj z njima stopi na pot: »Pridita in bosta videla« (Jn 1,39). »Ne pridiga, ampak hodi z njima po poti: ne ?eli, da bi bili njegovi u?enci ?olarji, ki ponavljajo u?no snov, ampak mladi ljudje, ki so svobodni in na poti, tovari?i na poti Bogu, ki poslu?a njihove potrebe in je pozoren na njihove sanje,« je pojasnil sveti o?e. Pozneje, po dalj?em ?asu, mladima u?encema mo?no zdrsne: Jezusu namenita napa?no pro?njo, da bi namre? bila na njegovi desnici in levici, ko bo postal Kralj. A zanimivo je, da ju Jezus ne graja zaradi njune predrznosti. Ne pravi jima: »Kako si upata kaj takega, nehajta sanjariti o teh stvareh!«
»Ne, Jezus ne zatre njunih sanj, ampak popravi na?in, kako naj jih uresni?ita; sprejme njuno ?eljo, da bi pri?la visoko, a vztraja pri eni stvari, ki si jo je treba dobro zapomniti: ?lovek ne postane velik, ?e se povzpne nad druge, ampak ?e se poni?a k drugim; ne na ra?un drugih, ampak ?e slu?i drugim (prim. Mk 10,35-45). Vidite, Jezus je sre?en, da dosegamo visoke cilje. Ne ?eli nas lenih na foteljih, ne ?eli nas tihih in plahih, ?eli nas ?ive, dejavne, kot protagoniste. In nikoli ne razvrednoti na?ih pri?akovanj, ampak nasprotno, dvigne raven na?ih ?elja.«
Kako v ?ivljenju zmagati?
Da bi v ?ivljenju zmagali, sta pomembna dva temeljna koraka: postaviti si visok cilj in uriti se, je nadaljeval pape?. »Ima? talent? Zagotovo ga ima?! Ne dajaj ga na stran, misle?, da je za sre?o potreben le minimum: izobrazba, slu?ba, malo zabave ... Ne, uporabi vse, kar ima?. Ima? neko dobro lastnost? Brez strahu vlagaj vanjo! Ali v srcu ?uti?, da ima? sposobnost, s katero lahko naredi? veliko dobrega? Ali ?uti?, da je lepo ljubiti Gospoda, ustvariti veliko dru?ino, pomagati ljudem v stiski? Ne misli, da so to neuresni?ljive ?elje, ampak vlagaj v velike ?ivljenjske cilje!«
Na drugem mestu je urjenje. »Kako? V pogovoru z Jezusom, ki je najbolj?i mo?ni trener. On ti prisluhne, te motivira, verjame vate in ve, kako iz tebe izvabiti najbolj?e. In vedno vabi, da oblikuje? ekipo: nikoli sami, ampak z drugimi. To je zelo pomembno. ?e ?eli? dozoreti in rasti v ?ivljenju, napreduj skupaj kot ekipa, v skupnosti, v do?ivljanju skupnih izku?enj. Namesto tega je danes velika sku?njava, da se zadovoljimo z mobilnim telefonom in nekaj prijatelji. A ?etudi to po?nejo mnogi in ?etudi se ti zdi, da je to tisto, kar ?eli? po?eti, to ni dobro. Ne more? se zapreti v majhno skupino prijateljev in se pogovarjati samo prek telefona.«
Vzeti si ?as za ti?ino
Sveti o?e je izpostavil ?e en pomemben element pri urjenju, o ?emer je med svojim pri?evanjem spregovorila 20-letna ?tudentka Krisztina. Gre za ti?ino. »Rad bi vam rekel: ne bojte se iti proti toku, vsak dan poiskati ?as za ti?ino, da se ustavite in molite. Danes vam vse govori, da morate biti hitri, u?inkoviti, pravzaprav popolni, kot stroj! Toda potem se zavemo, da nam pogosto zmanjka bencina in ne vemo, kaj naj storimo. Zelo dobro je, da se znamo ustaviti in napolniti gorivo, da si napolnimo baterije. Vendar bodite previdni: da se ne potopite v svojo oto?nost ali premlevate o svoji ?alosti, da ne razmi?ljate o tem, kdo mi je naredil to ali ono, in ne ustvarjate teorij o tem, kako se drugi obna?ajo; to ni dobro!«
Prosim vas, ne virtualizirajte ?ivljenja
»Ti?ina so tla, kjer lahko gojimo blagodejne odnose, saj nam omogo?a, da Jezusu zaupamo to, kar ?ivimo, mu prinesemo obraze in imena, nanj prelo?imo tegobe, pregledamo prijatelje in zanje izre?emo molitev. Ti?ina nam daje prilo?nost, da preberemo kak?no stran v evangeliju, ki nagovarja na?e ?ivljenje, da slavimo Boga in tako v srcu ponovno najdemo mir. Ti?ina dopu??a, da v roke vzame? knjigo, ki je nisi prisiljen brati, a ti pomaga brati ?love?ko du?o; da opazuje? naravo, da nisi v stiku samo s stvarmi, ki jih je ustvaril ?lovek, in da odkrije? lepoto, ki nas obdaja. Vendar pa ti?ina ni za to, da se prilepimo na telefone in socialna omre?ja; ne, prosim vas: ?ivljenje je realno, ne virtualno, ne odvija se na zaslonu, ?ivljenje se dogaja v svetu! Prosim vas, ne virtualizirajte ?ivljenja! Ponavljam: ne virtualizirajte ?ivljenja, ki je realno.«
Molitev kot pogovor, da bi bili resni?ni ljudje
Ti?ina so torej vrata molitve in molitev so vrata ljubezni, je nadaljeval pape? in se navezal na besede 17-letne Dore, ki je o veri spregovorila kot o ljubezenski zgodbi, v kateri se vsak dan spoprijema s te?avami najstni?tva, a ve, da je Nekdo z njo in zanjo in da Nekdo, Jezus, z njo premaguje vse ovire. »Molitev pri tem pomaga,« je dodal pape?, »saj je pogovor z Jezusom, tako kot je ma?a sre?anje z Njim, spoved pa objem, ki ga dobimo od Njega.« Spomnil je na velikega mad?arskega skladatelja Franza Liszta. Med ?i??enjem njegovega klavirja so na?li jagode ro?nega venca, ki se je verjetno strgal in so jagode padle vanj. Lahko si predstavljamo, kako je pred komponiranjem ali nastopom bil navajen moliti: z Gospodom in Marijo se je pogovarjal o tem, kar je imel rad, ter je svojo umetnost in talente polagal v molitev. »Molitev ni dolgo?asna,« je pripomnil sveti o?e. »Mi jo naredimo dolgo?asno. Molitev je sre?anje, sre?anje z Gospodom, in to je lepo.«
»Ko molite, se ne bojte prinesti Jezusu vse, kar se dogaja v va?em notranjem svetu: ?ustva, strahove, te?ave, pri?akovanja, spomine, upanje. Molitev je pogovor, je ?ivljenje. Bertalana danes ni bilo sram vsem povedati o strahu, ki ga v?asih paralizira, in naporu, da bi se pribli?al veri. Kako lepo je, ko ima ?lovek pogum za resni?no, kar ne pomeni, da se nikoli ne boji, ampak da se odpre in podeli svoje slabosti z Gospodom in drugimi, brez skrivanja, zakrinkanosti in nadevanja maske. Gospod, kot nam govori vsaka stran evangelija, ne dela velikih stvari z izjemnimi ljudmi, ampak z resni?nimi ljudmi. Kdor pa se zana?a na svoje sposobnosti in ?ivi na podlagi videza, da bi bil videti dobro, Boga ohranja dale? od svojega srca. Jezus s svojimi vpra?anji, s svojo ljubeznijo in s svojim Duhom koplje v nas, da bi nas naredil za resni?ne ljudi. In danes je velika potreba po resni?nih ljudeh! Danes zelo potrebujemo resni?ne ljudi.« Danes obstaja nevarnost, da bi postali nepristne osebe.
Pomagajmo svetu ?iveti v miru
In o tem je med sre?anjem govoril tudi 17-letni dijak Todor, ki sicer pripada ukrajinski grko-katoli?ki eparhiji. Kot je dejal, je gore?nost za poslanstvo anestezirana zaradi na?ega varnega ?ivljenja, medtem ko sta nedale? stran vojna in trpljenje na dnevnem redu. »Tu je torej povabilo: vzemimo ?ivljenje v svoje roke in pomagajmo svetu ?iveti v miru. Dovolimo si nelagodje in se vpra?ajmo: Kaj delam za druge, za Cerkev, za dru?bo? Ali ?ivim z mislijo na svoje dobro ali pa se za koga izpostavim, ne da bi prera?unaval lastne interese? Vpra?ajmo se o svoji zastonjskosti, o svoji sposobnosti ljubiti kot Jezus, torej slu?iti.«
Vera vodi k svobodnemu dajanju
Ob koncu je sveti o?e z zbranimi mladimi ?elel ?e podeliti misli o odlomku iz 6. poglavja Janezovega evangelija, ki govori o mladem fantu, ki je skupaj z ostalo mno?ico poslu?al Jezusa. Verjetno je vedel, da bo sre?anje trajalo dolgo, in je bil previden: s seboj je prinesel kosilo. Jezusu se je mno?ica zasmilila in jo je hotel nasititi. V svojem slogu u?encem zastavlja vpra?anja, da bi sprostil njihovo energijo. Enega od njih vpra?a, kako naj to stori, in dobi logi?en odgovor: »Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos« (Jn 6,7). Kot da bi hotel re?i: matemati?no je to nemogo?e. Drugi medtem zagleda tistega fanta in poda opazko, a spet pesimisti?no: »Tukaj je de?ek, ki ima pet je?menovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« (Jn 6,9). A za Jezusa je to dovolj, da naredi znameniti ?ude? pomno?itve kruha. Sveti o?e je pripomnil, da smo z malimi stvarmi, ki jih imamo, tudi z na?imi grehi, Jezusu dovolj. Kar moramo storiti, je, da vse to pustimo v Jezusovih rokah, in to je dovolj.
Vendar pa evangelij ne omenja ene podrobnosti, ki jo prepu??a na?i domi?ljiji: kako so u?enci prepri?ali tega mladeni?a, da je dal vse, kar je imel? Morda so ga prosili, naj razdeli svoje kosilo, on pa se je ozrl naokoli in videl na tiso?e ljudi. In morda je tako kot oni odgovoril z besedami: »To ni dovolj, zakaj mene prosite in ne poskrbite za to vi, ki ste Jezusovi u?enci?« Morda so mu odgovorili, da ga za to prosi sam Jezus.
»In on naredi nekaj izjemnega: v celoti zaupa in ni?esar ne zadr?i zase. Pri?el je, da bi prejel od Jezusa in sedaj je on ta, ki daje Jezusu. Tako se zgodi ?ude?. Nastane iz podelitve: pomno?itev, ki jo naredi Jezus, se za?ne, ko mladeni? deli z Njim in za druge. Malo, kar je imel, ta mladeni?, v Jezusovih rokah postane veliko. K temu vodi vera: k svobodi dajanja, k navdu?enju nad dajanjem, k premagovanju strahov, k tveganju! Prijatelji, vsak izmed vas je dragocen za Jezusa in tudi zame! Ne pozabi, da nih?e ne more zavzeti tvojega mesta v zgodovini Cerkve in sveta: nih?e ne more storiti tega, kar lahko stori? samo ti. Pomagajmo si torej verjeti, da smo ljubljeni in dragoceni, da smo ustvarjeni za velike stvari. Molimo za to in se pri tem medsebojno spodbujajmo!«
