Sveti o?e: Ves svet je v vojni, v samouni?evanju, ustavimo se!
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Justin Welby o izku?nji Ju?nega Sudana leta 2014
Na za?etku tiskovne konference je Justin Welby spregovoril o izku?nji, ki sta jo imela z ?eno ob obisku anglikanske skupnosti v Ju?nem Sudanu leta 2014. Tamkaj?nji nad?kof ju je prosil, naj gresta v mesto Bor, kjer je ?e pet tednov potekala zelo huda dr?avljanska vojna. V mestu je bilo takrat 5000 nepokopanih trupel, nekatera sta videla tudi sama na letali??u. Obiskala sta v katedralo, kjer so bili ubiti vsi duhovniki, mnoge ?enske pa spolno zlorabljene in umorjene. Situacija je bila po Welbyjevih besedah grozljiva in na poti domov sta z ?eno za?utila globok klic, da bi videla, kaj lahko storita za ljudi v Ju?nem Sudanu. Od takrat naprej sta se s pape?em Fran?i?kom med sre?anji vedno pogovarjala tudi o situaciji v tej dr?avi in tako je pri?lo do ideje o duhovnem odmiku v Vatikanu, ki je po predhodnih pripravah potekal leta 2019. Kot je dejal Welby, je bil ?ude?, da se je to zgodilo, tudi zato, ker je bil eden izmed dveh podpredsednikov v Kartumu v hi?nem priporu, vendar je uspel priti, ker mu je v zadnjem trenutku generalni sekretar ZN izdal vizum. Ob tem je canterburyjski nad?kof spomnil na vrhunec omenjenega sre?anja, ki ga je predstavljala nepozabna gesta pape?a Fran?i?ka, ki je pokleknil in poljubil noge voditeljem, da bi jih prosil za mir, ?eprav so ga sku?ali ustaviti. »To je bil izredno pomemben trenutek. Imeli smo te?ke razprave, vendar so se odlo?ili obnoviti mirovni sporazum in mislim, da je bila pri tem pape?eva gesta klju?nega pomena, prelomnica. Vendar pa so zaradi covida-19 izgubili zagon. Ob za?etku tokratnega obiska so ekipe ?e vedno delale, vendar so imele manj zaupanja kot leta 2019. Toda ob koncu me spremlja globok ob?utek spodbude, ne toliko zato, ker bi pri?lo do preboja, ampak ker je bilo ?utiti, kot je rekel pape?, da je srce govorilo srcu.«
Izku?nja Iaina Greenshieldsa
Moderator generalne skup??ine ?kotske Cerkve pa je dejal, da je njegova izku?nja povsem druga?na, saj je bil v Ju?nem Sudanu prvi?. Dr?avo pa je obiskal njegov predhodnik, ki je prav tako videl mnoge te?ke situacije. Sprava je bila v sredi??u sre?anja, ki so ga imeli leta 2015. Kot prezbiterijanska cerkev so pomagali beguncem iz Ju?nega Sudana. Tudi Greenshields je poudaril pomen tokratnega obiska ter dodal, da so dejanja mo?nej?a od besed.
Odpraviti idejo, da je treba Afriko izkori??ati
V odgovoru na vpra?anje novinarja iz DR Kongo je pape? Fran?i?ek poudaril, da je v tej de?eli videl veliko ?eljo po tem, da bi ?li naprej, veliko kulture. Spomnil je tudi na sre?anje, ki ga je imel pred nekaj meseci preko Zooma z zelo inteligentnimi afri?kimi ?tudenti. »To je eno izmed va?ih bogastev, inteligentni mladi ljudje, katerim je potrebno dati prostor, ne pa zapirati vrat. Imate veliko naravnih bogastev, ki privabljajo ljudi, da pridejo in izkori??ajo Kongo, oprostite za ta izraz. Obstaja ideja, da je treba Afriko izkori??ati. Nekateri pravijo – ne vem, ?e je res –, da so dr?ave, ki so imele kolonije, dale samostojnost od tal navzgor, ne pa navzdol, zato prihajajo iskat rudnine. Vendar pa je treba odpraviti idejo, da je Afrika zato, da se jo izkori??a. Velika bole?ina je tudi problem Vzhoda dr?ave. Sre?al sem se z ?rtvami te vojne, mnogi so bili ranjeni, amputirani; veliko bole?ine – in vse samo zato, da bi vzeli bogastvo! To ne gre, ne gre. Kongo ima veliko mo?nosti.«
Tudi canterburyjski nad?kof in moderator generalne skup??ine ?kotske Cerkve sta se strinjala s pape?em Fran?i?kom. Prvi je poudaril, da je treba »jasno povedati, da Kongo ni igri??e za velike sile, ki izkori??ajo naravne vire,« drugi pa je prepri?an, da je potrebno v dr?avah v razvoju priznati in spodbujati pravice ?ensk, zlasti mladih.
Nasilje, trgovina z oro?jem, uni?evanje dru?be
Naslednje vpra?anje je bilo povezano z nasiljem. Enega izmed novinarjev je zanimalo, kako bi lahko trije verski voditelji skupaj spodbujali nov model posredovanja, glede na to, da vedno ve? afri?kih dr?av za zagotavljanje svoje varnosti ne izbira misij OZN, ampak druge partnerje, ki morda ne spo?tujejo mednarodnih zakonov, kot so nekatera zasebna ruska podjetja ali druge organizacije. Sveti o?e je odgovoril, da je vpra?anje nasilja vsakodnevna tema, kakor je bilo mogo?e videti v Ju?nem Sudanu. Ob tem je ponovno spomnil na trgovino z oro?jem ter na to, da je sli?al, da bi lahko odpravili lakoto na svetu, ?e eno leto ne bi prodajali oro?ja. »V ozadju so namre? ekonomski interesi za izkori??anje zemlje, rudnin in bogastva. Res je, da tribalizem v Afriki ne pomaga ter da nekateri s prodajo oro?ja izzovejo spopad med plemeni in nato to izkori??ajo. To je diaboli?no, nobena druga beseda mi ne pride na misel. To je uni?evanje: uni?evanje stvarstva, uni?evanje ?loveka, uni?evanje dru?be. Ne vem, ?e se to dogaja tudi v Ju?nem Sudanu, vendar se to dogaja v nekaterih dr?avah: de?ke nova?ijo, da postanejo del milice in se borijo proti drugim de?kom. ?e povzamem, mislim, da je najve?ja te?ava v tem, da se nekateri ?elijo polastili bogastva te dr?ave – koltana, litija itd. – in to tudi z vojno, za katero prodajajo oro?je, pri tem pa prav tako izkori??ajo otroke.«
Bi bil pripravljen poljubiti noge Putinu?
Na vpra?anje, ?e bi bil pripravljen v pro?nji za mir poljubiti noge tudi predsedniku Putinu, kot je to storil leta 2019 med sre?anjem z voditelji Ju?nega Sudana, je pape? Fran?i?ek odgovoril: »Odprt sem za sre?anje z obema predsednikoma, z ukrajinskim in ruskim. V Kijev nisem ?el zato, ker takrat ni bilo mogo?e. ... Drugi dan vojne sem ?el na rusko veleposlani?tvo in povedal, da ?elim iti v Moskvo in se pogovoriti s Putinom, ?e bi obstajala vsaj majhna mo?nost za pogajanja. Mislil sem si, da to dejanje "naredim zanj" (za Putina, op. p.).
Po svetu veliko vojn, ne samo v Ukrajini
Za dejanje na sre?anju leta 2019 pa ne vem, kako se je zgodilo, ni bilo na?rtovano, in stvari, ki niso bile na?rtovane, ne more? ponoviti; Duh je tisti, ki te vodi tja, tega se ne more razlo?iti, pika. In tudi jaz sem pozabil na to. ?lo je za slu?enje, bil sem orodje nekega notranjega vzgiba, ni bilo na?rtovano.« Ob tem je sveti o?e spomnil, da vojna danes ne poteka samo v Ukrajini, ampak v mnogih drugih dr?avah: »v Siriji ?e skoraj trinajst let, v Jemnu ve? kot deset. V Mjanmaru je ljudstvo Rohinga pregnano iz svoje domovine, tudi v Latinski Ameriki je veliko vojnih ?ari??. Ves svet je v vojni in v samouni?evanju. Resno moramo razmisliti: je v samouni?evanju. Ustavimo se pravo?asno, saj ena bomba kli?e ?e ve?jo in ?e ve?jo in pri tem stopnjevanju ne ve?, kje bo? kon?al. Potrebno je imeti trezno glavo.«
Polemike ob smrti zaslu?nega pape?a Benedikta
Avstrijski novinar je svetega o?eta vpra?al, ?e sta po smrti Benedikta XVI. njegovo delo in poslanstvo postala te?ja, ker so se napetosti med razli?nimi krili katoli?ke Cerkve pove?ale: »V zvezi s tem bi rad povedal, da sem se s pape?em Benediktom lahko pogovarjal o vsem, tudi o tem, da bi spremenil svoje mnenje. Vedno mi je stal ob strani, me podpiral, in ?e je imel s ?im te?avo, mi je povedal in sva se pogovorila. Nobenih te?av ni bilo. Neko?, ko sem govoril o poroki med osebami istega spola, o tem, da je poroka zakrament in da zakramenta ne moremo spremeniti, da pa obstaja mo?nost zavarovanja dobrin s civilnim pravom, ki se je za?elo v Franciji ... vsaka oseba lahko sklene civilno zvezo, ni nujno, da gre za par. Na primer starej?e gospe, ki so upokojene ... na ta na?in se lahko veliko pridobi ... Nekdo, ki se ima za velikega teologa, je prek prijatelja pape?a Benedikta pri?el do njega in se prito?il zoper mene. Benedikt se ni ustra?il, poklical je ?tiri vrhunske kardinale teologe in rekel, naj mu to razlo?ijo, kar so tudi storili. Tako se je zgodba kon?ala. To je anekdota, ki ka?e, kaj je storil Benedikt, ko se je kdo prito?il. Kro?ijo nekatere zgodbe, da je bil Benedikt zagrenjen zaradi tega, kar je storil novi pape?. Z njim sem se posvetoval o nekaterih odlo?itvah, ki jih je bilo treba sprejeti in on se je strinjal. Menim, da so Benediktovo smrt izkoristili ljudje, ki ?elijo speljati vodo na svoj mlin. In rekel bi, da so tisti, ki instrumentalizirajo osebo, ki je tako dobra, ki je res Bo?ji mo?, neeti?ni ljudje, da so strankarski in ne Cerkveni ljudje... Povsod se vidi te?njo, da bi teolo?ka stali??a spremenili v stranke. ?elel sem jasno povedati, kdo je bil pape? Benedikt, ni bil zagrenjen.«
Homoseksualne osebe
Tudi tokrat je bilo eno izmed vpra?anj povezano s homoseksualnimi osebami. Pape? je spomnil, da je o tem ?e govoril, ko se je vra?al iz Brazilije in z Irske. »?e je oseba s homoseksualnimi nagnjenji verna, i??e Boga, kdo sem jaz, da bi jo sodil? To sem povedal na potovanju iz Brazilije. … Ko sem se vra?al z Irske, sem star?em jasno povedal: otroci s tak?no usmerjenostjo imajo pravico ostati doma, ne smete jih vre?i iz hi?e. Pred kratkim pa sem o tem spregovoril v intervjuju za Associated Press. Kriminalizacija homoseksualnosti je vpra?anje, ki ne sme iti mimo.« Sveti o?e je dejal, da vsaj petdeset dr?av na tak ali druga?en na?in uvaja to prakso, ponekod pa je predvidena celo smrtna kazen. To pape?evih besedah ni prav, »ljudje s homoseksualnimi nagnjenji so Bo?ji otroci, Bog jih ljubi, Bog jih spremlja. Res je, da so nekateri v tak?nem stanju zaradi razli?nih neza?elenih okoli??in, vendar je obsojanje tak?ne osebe greh, kriminaliziranje ljudi s homoseksualnimi nagnjenji pa krivica. Ne govorim o skupinah, ampak o osebah. Nekateri pravijo: "Ustvarjajo skupine, ki delajo hrup", govorim o osebah, lobiji so nekaj drugega. Mislim, da Katekizem katoli?ke Cerkve pravi, da se jih ne sme potisniti na rob. Mislim, da je stvar v tej to?ki jasna.«
Naslednja potovanja
Ob koncu pogovora z novinarji je pape? spregovoril ?e o naslednjih potovanjih: verjetno bo Indijo obiskal prihodnje leto, 23. septembra bo od?el v Marseilles, od tam pa obstaja mo?nost, da bi poletel v Mongolijo, vendar ?e ni dokon?no odlo?eno. Letos bo sicer obiskal tudi Lizbono, kjer bo potekal Svetovni dan mladih.
