Pape? v Ju?nem Sudanu: Pustimo za sabo ?as vojne in naj vzide ?as miru!
Andreja ?ervek – Vatikan
Tako kot v DR Kongo je tudi v Ju?nem Sudanu odmeval pape?ev poziv: »Dovolj je!« Dovolj je prelivanja krvi, konfliktov, nasilja in medsebojnega obto?evanja. Ljudje ?elijo mir. »Pustimo za sabo ?as vojne in naj vzide ?as miru!« ?as je, da se od besed preide k dejanjem. Pape? je spregovoril o demokrati?nem razvoju, kjer so spo?tovane pravice vseh, ter poudaril, da dr?ava, ki se imenuje republika, mora biti v slu?bi skupnega dobrega. Dotaknil se je problematike mladih, ?ensk, etni?nih spopadov, velike rev??ine in razseljenih ljudi. Ni zaob?el problema korupcije. »Nezakonito pranje denarja, prikrite spletke za bogatenje, klientelisti?ni posli, odsotnost transparentnosti: to je onesna?eno dno ?love?ke dru?be.«
Prihajam kot romar sprave
»Prihajam kot romar sprave, s sanjami, da bi prebivalce te mlade dr?ave spremljal na njihovi poti miru, ki je zelo te?avna, a neodlo?ljiva,« je sveti o?e za?el svoj govor. Kot je spomnil, je pri?el skupaj s canterburyjskim nad?kofom in moderatorjem generalne skup??ine ?kotske Cerkve: »Skupaj vam ponujamo roko in k vam in k temu ljudstvu prihajamo v imenu Jezusa Kristusa, Kneza miru.«
Na to »ekumensko romanje miru« so se podali potem, ko so sli?ali »krik celotnega ljudstva, ki z velikim dostojanstvom jo?e zaradi nasilja, ki ga trpi, zaradi stalnega pomanjkanja varnosti, zaradi rev??ine, ki ga pesti, in zaradi naravnih nesre?, ki divjajo«. »Zdi se, da leta vojne in konfliktov, nimajo konca. Pred kratkim, celo v?eraj, je pri?lo do hudih spopadov, medtem ko se zdi, da so spravni procesi ohromljeni, obljube miru pa ostajajo neizpolnjene. To iz?rpljujo?e trpljenje naj ne bo zaman; potrpe?ljivost in ?rtve ju?nosudanskega ljudstva, tega mladega, poni?nega in pogumnega prebivalstva, naj nagovorijo vse in kot semena, ki v zemlji dajo ?ivljenje rastlini, naj po?enejo klice miru, ki bodo dale sadove.«
Iskanje izvirov skupnega ?ivljenja
Sveti o?e je svoj govor navezal na simboliko Belega Nila, reke, ki te?e skozi Ju?ni Sudan, zaradi ?esar je zemlja ob njej zelo rodovitna. »Zato bi se rad prepustil podobi velike reke, ki te?e skozi to mlado dr?avo, a s starodavno zgodovino. Skozi stoletja so se raziskovalci podajali na obmo?ja, kjer se sedaj nahajamo, da bi ?li navzgor po Belem Nilu in na?li izvir najdalj?e reke na svetu. In ravno z iskanjem izvirov skupnega ?ivljenja bi ?elel za?eti svojo pot z vami. Kajti ta de?ela, ki je bogata z mnogimi zemeljskimi dobrinami, zlasti pa z dobrinami srca in misli svojih prebivalcev, se mora ponovno od?ejati pri sve?ih in ?ivljenjskih izvirih.«
Poklicani ste obnoviti dru?beno ?ivljenje
Ti izviri so ravno ju?nosudanske oblasti, »izviri, ki namakajo skupno ?ivljenje« te mlade dr?ave. »Poklicani ste obnoviti dru?beno ?ivljenje, kakor ?isti izviri blaginje in miru, kajti to potrebujejo otroci Ju?nega Sudana: o?ete, ne gospodarjev; stabilne razvojne korake, ne nenehnih padcev,« je dejal pape? in se obrnil na ju?nosudanske oblasti reko?, da jih bodo tako ljudje kot sama zgodovina spomnili, ?e so delali dobro temu prebivalstvu, ki jim je bilo zaupano, da mu slu?ijo. »Prihodnje generacije bodo ali ?astile ali izbrisale spomin na va?a imena na podlagi tega, kar delate sedaj; kakor reka, ki zapu??a izvire, da bi se podala na svojo pot, tako bo potek zgodovine pustil zadaj sovra?nike miru in dodelil slavo tistim, ki delajo za mir.«
Dovolj je prelivanja krvi
Pape?ev poziv k miru je bil zelo neposreden. »Da ta zemlja ne bi postala pokopali??e, ampak bi ponovno bila cveto?i vrt, vas z vsem srcem prosim, da sprejmete preprosto besedo: ne mojo, ampak Kristusovo,« je dejal in spomnil Jezusove besede na vrtu Getsemani. Ko je eden od njegovih u?encev izvlekel me?, mu je rekel: »Dovolj je!« (Lk 22,51). »Gospod predsednik, gospodje podpredsedniki, v imenu Boga, h kateremu smo skupaj molili v Rimu, krotkega in v srcu poni?nega Boga (prim. Mt 11,29), v katerega verujejo mnogi ljudje te dr?ave, ?as je, da se re?e “Dovolj je“, brez “?e“ in brez “ampak“: dovolj je prelivanja krvi, dovolj je konfliktov, dovolj je nasilja in medsebojnega obto?evanja, kdo ga je povzro?il, dovolj je ljudstva, ki ga ?eja po miru. Dovolj je uni?evanja, ?as je za gradnjo. Pustimo za sabo ?as vojne in naj vzide ?as miru!«
V slu?bi skupnega dobrega
Ko je Ju?ni Sudan leta 2011 postal republika, je s tem potrdil, da dr?ava pripada vsem. Kdor torej zaseda najodgovornej?a mesta, mora biti »v slu?bi skupnega dobrega«. Po pape?evih besedah je ravno to cilj oblasti: slu?iti skupnosti. »Sku?njava, ki vedno pre?i, je, da bi oblast uporabili za lastne interese. Zato ni dovolj, da se imenujemo republika, ampak je treba biti republika, za?en?i z osnovnimi dobrinami: bogati viri, s katerimi je Bog blagoslovil to zemljo, naj ne bodo namenjeni le pe??ici, ampak naj so pravica vseh, na?rti za ekonomsko o?ivitev pa morajo biti povezani z na?rti za pravi?no razdelitev bogastva.«
Za ?ivljenje republike je temeljnega pomena demokrati?ni razvoj, ki varuje lo?itev oblasti, tako da na primer sodstvo lahko izvaja svojo oblast brez pogojevanja s strani tistih, ki vladajo. Demokracija prav tako vsebuje spo?tovanje ?lovekovih pravic, ki so zakonsko za??itene, zlasti svoboda izra?anja lastnih idej. Pomembno je izpostaviti, da namre? brez pravi?nosti ni miru.
?as je, da se preide k dejanjem
Sveti o?e je nadaljeval s podobo reke Nil. Ko zapusti svoje izvire, najprej te?e po strmih predelih, ustvarja slapove in brzice, zatem pa vstopi v ju?nosudansko ravnino, ravno v okolici Jube postane plovna, nato pa preide v bolj mo?virna obmo?ja. Pape? je za?elel, da pot miru v dr?avi ne bi tekla med vzponi in padci, ampak bi postala prehodna in ne bi ostala v mo?virju brezizhodnosti. »Prijatelji, ?as je, da se od besed preide k dejanjem. ?as je, da se obrne stran, ?as je za delo za nujno in potrebno spremembo. Proces miru in sprave zahteva nov zagon,« pri ?emer je izpostavil, da v svetu, zaznamovanem z delitvami in konflikti, Ju?ni Sudan gosti ekumensko romanje miru, kar predstavlja redkost. Pape?eva ?elja je, da bi to pomenilo spremembo koraka, prilo?nost za nov za?etek, da bi Ju?ni Sudan za?el pluti v mirnih vodah, da bi se za?el dialog brez dvoli?nosti in oportunizma. »Naj bo to za vse prilo?nost za ponovno upanje: da bi vsak dr?avljan razumel, da je minil ?as prepu??anja nezdravim vodam sovra?tva, tribalizma, regionalizma in etni?nih razlik. ?as je za skupno plovbo proti prihodnosti!«
?ista bistra voda prite?e iz sre?anja
Nil se blizu jezera No zdru?i z drugo reko in tako nastane Beli Nil. ?ista bistra voda torej pride iz sre?anja. Prava pot je spo?tovanje, poznavanje in pogovarjanje. Za vsakim nasiljem sta jeza in bes, za vsako jezo in besom pa je spomin na neozdravljeno rano, poni?evanja in mu?enja. »Izhod iz tega je le sre?anje: sprejeti druge kot brate in jim dati prostor, pri tem pa znati stopiti tudi nazaj. Ta dr?a, bistvena za mirovne procese, je nujna tudi za skladen razvoj dru?be. Da pa bi pri?li iz neciviliziranih spopadov k civilizaciji sre?anja, je vloga, ki jo lahko in ?elijo imeti mladi, odlo?ilna.« Mladim je torej treba zagotoviti kraje, kjer se bodo lahko sre?ali in razpravljali; kjer bodo lahko brez strahu vzeli v svoje roke prihodnost, ki jim pripada. V politi?nih procesih in pri odlo?anju naj je ve?ja tudi vloga ?ensk, mater, ki vedo, kako se rojeva in varuje ?ivljenje, pri ?emer je pape? pozval k spo?tovanju, kajti kdor je nasilen do ?ensk, je nasilen do Boga, ki se je rodil iz ?enske.
Hoditi kot eno samo ljudstvo
Kristus, u?love?ena Beseda, nas je nau?il, da bolj ko postanemo mali, damo prostor drugim in vsakega sprejmemo kot brata, bolj postanemo veliki v Gospodovih o?eh. Mlada zgodovina te dr?ave, razdvojene z etni?nimi spopadi, mora ponovno odkriti »mistiko sre?anja«, »milost skupnosti«. »Treba je pogledati onkraj skupin in razlik ter hoditi kot eno samo ljudstvo, v katerem razli?ni pritoki prina?ajo bogastvo, tako kot v Nilu. Ravno po reki so pred ve? kot stoletjem na teh obalah pristali prvi misijonarji; s?asoma so se jim pridru?ili tudi ?tevilni humanitarni delavci: vsem bi se rad zahvalil za dragoceno delo, ki ga opravljajo,« pri ?emer je mislil tudi na misijonarje, ki ?al »najdejo smrt, medtem ko sejejo ?ivljenje«. »Ne pozabimo jih. In ne pozabimo zagotoviti njim in humanitarnim delavcem potrebno varnost, njihovim dobrim delom pa potrebno podporo, da bo reka dobrega tekla naprej.«
Boj proti kr?enju gozdov
Velika reka pa se v?asih razlije in povzro?i katastrofo. To so v Ju?nem Sudanu do?ivele ?tevilne ?rtve poplav, ki jim je pape? izrazil svojo bli?ino ter pozval, naj se jim zagotovi potrebno pomo?. »Naravne nesre?e govorijo o ranjenem in razdejanem stvarstvu, ki se lahko iz vira ?ivljenja spremeni v gro?njo smrti. Zanj je treba skrbeti z daljnovidnim pogledom na prihodnje generacije,« je dejal in izpostavil predvsem potrebo po boju proti kr?enju gozdov, ki ga povzro?a pohlep po dobi?ku.
Boj proti korupciji, boj proti rev??ini
Da bi prepre?ili poplavljanje reke, je treba njeno strugo vzdr?evati ?isto, kar je pape? Fran?i?ek povezal s ?i??enjem na ravni dru?benega ?ivljenja, kar je »boj proti korupciji«. »Nezakonito pranje denarja, prikrite spletke za bogatenje, klientelisti?ni posli, odsotnost transparentnosti: to je onesna?eno dno ?love?ke dru?be, zaradi katere primanjkuje sredstev za tisto, kar je najbolj potrebno. Predvsem za boj proti rev??ini, ki je rodoviten teren, v katerem se zakoreninijo sovra?tvo, delitve in nasilje. Civilizirana dr?ava mora nujno poskrbeti za svoje dr?avljane, zlasti za najbolj ranljive in prikraj?ane. Predvsem mislim na milijone razseljenih oseb, ki ?ivijo tukaj: koliko jih je moralo zapustiti domove in se zaradi spopadov in prisilnih preselitev nahajajo na obrobju ?ivljenja!«
Dr?ava potrebuje marsikaj drugega kot pa oro?je
Kakor je reko treba obdati z ustreznimi nasipi, da ne bi poplavljala, podobno velja za skupno ?love?ko ?ivljenje. Sveti o?e je na tem mestu spregovoril o oro?ju: »Najprej je treba ustaviti prihod oro?ja, ki kljub prepovedim ?e vedno prihaja v ?tevilne dr?ave na tem obmo?ju in tudi v Ju?ni Sudan: tu se potrebuje marsikaj, a zagotovo ne ?e ve? smrtonosnih sredstev.« Za zagotavljanje dobrega dru?benega ?ivljenja so potrebni tudi drugi nasipi, kar so »razvoj ustreznih zdravstvenih politik«, »nujno potrebna infrastruktura« in predvsem »pomembna vloga opismenjevanja in izobra?evanja, ki sta edini na?in, da otroci te de?ele vzamejo svojo prihodnost v svoje roke«. »Tako kot vsi otroci te celine in sveta imajo pravico, da odra??ajo z zvezki in igra?ami v rokah, ne pa z orodjem in oro?jem.«
Pozitivni odnosi s sosednjimi dr?avami
Za dosego ustreznega razvoja je danes bolj kot kdajkoli prej pomembno »gojiti pozitivne odnose z ostalimi dr?avami, za?en?i s sosednjimi«, je nadaljeval pape? in izpostavil dragocen prispevek mednarodne skupnosti k Ju?nemu Sudanu, zlasti v zvezi s prizadevanjem za spravo in razvoj. Izrazil je prepri?anje, da je za uspe?ne prispevke nujno potrebno »resni?no razumevanje dru?bene dinamike in problemov«. »Ni dovolj, da jih opazujemo in obsojamo od zunaj, temve? se je treba potrpe?ljivo in odlo?no vklju?iti ter se na splo?no upreti sku?njavi, da bi vsilili vnaprej dolo?ene modele, ki so tuji lokalni stvarnosti.« Kot je dejal Janez Pavel II. v Sudanu leta 1993, je »za afri?ke probleme treba najti afri?ke re?itve«.
Naj pride novo obdobje miru in blaginje
Ob koncu govora se je pape? Fran?i?ek ponovno obrnil na ju?nosudanskega predsednika in ostale oblasti: »Vem, da so nekatere moje besede bile odkrite in neposredne, a prosim vas, da mi verjamete, da prihajajo iz naklonjenosti in zaskrbljenosti, s katerima sledim va?im dogodkom, skupaj z bratoma, s katerima se pri?el sem kot romar miru. Iz vsega srca bi radi ponudili svoje molitve in podporo, da bi se Ju?ni Sudan spravil in spremenil svojo smer, da ga ne bi ve? ovirala poplava nasilja, da ga ne bi ovirala mo?virja korupcije in da ga ne bi onemogo?ala razlitje rev??ina. Naj mu nebe?ki Gospod, ki ljubi to de?elo, podari novo obdobje miru in blaginje: Bog blagoslovi Republiko Ju?ni Sudan!«
