Pape? Fran?i?ek: Dejavna ljubezen zahteva zglednost, daljnovidnost in povezovanje
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Dragi bratje in sestre, prisr?no vas pozdravljam in se vam zahvaljujem za pesmi, pri?evanja in za to, kar ste mi povedali, predvsem pa za vse, kar po?nete! V tej de?eli, kjer je toliko nasilja, ki odmeva kot gromek udarec podrtega drevesa, ste vi gozd, ki raste vsak dan v ti?ini in dela zrak bolj?i, da se ga da dihati. Seveda padajo?e drevo povzro?i ve? hrupa, toda Bog ljubi in goji velikodu?nost, ki tiho klije in obrodi sadove, in z veseljem usmerja svoj pogled na tiste, ki slu?ijo pomo?i potrebnim. Tako raste dobro, v preprostosti rok in src, ki se stegujejo k drugim, da se s pogumom majhnih korakov v Jezusovem imenu pribli?amo naj?ibkej?im. Tisti pregovor, ki ga je citirala Cecilia, resni?no dr?i: »Tiso? korakov se vedno za?ne z enim!«
Presenetilo me je, da niste preprosto nanizali socialnih problemov in niste na?teli veliko podatkov o rev??ini, ampak ste predvsem z naklonjenostjo govorili o revnih. Pripovedovali ste o sebi in osebah, ki jih prej niste poznali, a so sedaj za vas postali doma?i z imeni in obrazi. Hvala za ta pogled, ki zna prepoznati Jezusa v njegovih najmanj?ih bratih. Gospoda je treba iskati in ljubiti v ubogih in kot kristjani moramo biti pozorni, da se ne oddaljimo od njih, kajti nekaj je narobe, ?e vernik dr?i Kristusove ljubljence na razdalji.
Medtem ko jih mnogi danes zavr?ejo, jih vi sprejmete; medtem ko jih svet izkori??a, jih vi promovirate. Gre za spodbujanje proti izkori??anju: tukaj je gozd, ki raste, medtem ko se?nja odmetavanja silovito divja! Rad bi dal glas va?emu po?etju, da bi spodbujali rast in upanje v Demokrati?ni republiki Kongo in na tej celini. Sem sem pri?el z ?eljo dati glas tistim, ki nimajo glasu. Kako si ?elim, da bi mediji dali ve? prostora tej dr?avi in ??celotni Afriki! Naj se spoznava narode, kulture, trpljenje in upe te mlade celine prihodnosti! Odkrivali bomo neizmerne talente in zgodovine pravih ?love?kih in kr??anskih veli?in, zgodbe, rojene v pristnem vzdu?ju, ki dobro pozna spo?tovanje do najmlaj?ih, do ostarelih in do stvarstva.
Lepo je, da vam dam glas tukaj na nunciaturi, kajti pape?ka predstavni?tva, »pape?eve hi?e«, raztresene po vsem svetu, so in morajo biti oja?evalci ?love?ke promocije, gibalo karitativnosti, v prvi vrsti diplomacije usmiljenja, v spodbujanju konkretne pomo?i in mre? sodelovanja. To se ?e brez hrupa dogaja marsikje po svetu in tukaj ?e dolgo ?asa, kajti ta »hi?a«, ki ?e desetletja daje navzo?nost bli?ine, je bila slovesno odprta pred devetdesetimi leti kot apostolska delegacija in bo ?ez nekaj dni praznovala ?estdeseto obletnico povi?anja v nunciaturo.
Bratje in sestre, ki imate radi to de?elo in se posve?ate njenim ljudem, saj to, kar po?nete, je ?udovito, a nikakor ni lahko. Na jok mi gre, ko poslu?am zgodbe, ki ste mi jih pripovedovali o trpe?ih ljudeh, ki jih splo?na brezbri?nost prepusti blode?emu ?ivljenju, ki jih pripelje v ?ivljenje na ulici, zaradi ?esar so izpostavljeni tveganju fizi?nega nasilja ter spolne zlorabe in celo obto?bam ?arovni?tva, medtem ko potrebujejo le ljubezen in oskrbo. Dotaknilo se me je, kar si povedal Tekadio, da se zaradi gobavosti ?e danes, leta 2023, po?uti? »diskriminiranega, zani?evanega in poni?anega«, medtem ko ljudje z me?anico sramu, nerazumevanja in strahu hitijo po?istiti tam, kjer je ?la mimo le tvoja senca. Rev??ina in zavrnitev ?alita ?loveka, mali?ita njegovo dostojanstvo. Sta kot pepel, ki ugasne ogenj, ki ga nosimo v sebi. Da, vsak ?lovek, ustvarjen po Bo?ji podobi, odseva svetli ogenj, a le ljubezen odstranjuje pepel, ki ga prekriva. Samo z vrnitvijo dostojanstva se lahko povrne ?love?nost! ?alosti me, ko sli?im, da so tudi pri vas, tako kot marsikje po svetu, zavr?eni otroci in starej?i. Poleg tega, da je to ?kandalozno, je to ?kodljivo za celotno dru?bo, ki jo izgrajuje ravno skrb za starej?e in za otroke, za korenine in za prihodnost. Zapomnimo si: resni?nega ?love?kega razvoja ni brez spomina in prihodnosti. Spomin, ki ga prina?ajo ostareli in prihodnost, ki jo prina?ajo mladi.
Bratje, sestre, danes bi rad z vami in prek vas z mnogimi delavci dobrega v tej veliki de?eli podelil dve vpra?anji. Prvi?: ali je vredno? Ali je vredno posve?ati se soo?anju z oceanom potreb, ki nenehno in dramati?no nara??a? Ali ni to prazen, pa tudi pogosto grenak napor? Pomaga nam, kar je rekla redovna sestra Maria Celeste: »Kljub na?i majhnosti nas kri?ani Gospod ?eli imeti ob sebi, da z njim nosimo dramo sveta«. Res je, dejavna ljubezen nas uglasi z Bogom in On nas preseneti z nepri?akovanimi ?ude?i, ki se dogajajo po tistih, ki ljubijo. Va?e zgodbe so polne osupljivih dogodkov, znanih Bo?jemu srcu in nemogo?ih z vidika ?love?kega prizadevanja. Mislim na to, kar si nam povedal Pierre, ko si rekel, da si v pu??avi nemo?i in brezbri?nosti, v morju bole?ine, skupaj s svojimi prijatelji ugotovil, da te Bog ni pozabil, ker ti je poslal ljudi, ki se niso obrnili stran na drugi strani ceste, ampak so jo pre?kali tam, kjer ste bili. Tako ste v njihovem obrazu ponovno odkrili Jezusovega in zdaj ?elite isto narediti drugim. Dobro je tak?no, se raz?irja, ne pusti se ohromiti sprijaznjenosti v usodo in statistiki, ampak vabi, da podarjamo drugim, kar smo zastonj prejeli. Kar prejmem, dam. Mladi morajo to videti, videti te obraze, ki premagajo brezbri?nost s pogledom v o?i, roke, ki ne primejo oro?ja in upravljajo z denarjem, ampak se sklonijo k tistim, ki so na tleh, in jih dvignejo do njihovega dostojanstva, do dostojanstva Bo?je h?ere in sina. Samo v enem primeru je dovoljeno gledati drugo osebo od zgoraj navzdol. Pomagati ji dvigniti se. Druga?e se ne sme gledati druge osebe od zgoraj navzdol.
Spla?a se torej in je dobro znamenje, saj so oblasti z nedavnimi dogovori s ?kofovsko konferenco prepoznale in ovrednotile delo tistih, ki se udejstvujejo na socialnem in karitativnem podro?jem. To vsekakor ne pomeni, da lahko skrb za najbolj ranljive ter obveznosti na podro?ju zdravja in izobra?evanja sistemati?no prenesemo na prostovoljstvo. To so prednostne naloge tistih, ki so na oblasti, s pozornostjo zagotavljanja osnovnih storitev tudi tistim prebivalcem, ki ?ivijo dale? od ve?jih urbanih sredi??. Obenem pa Kristusovi verniki ne smejo nikoli umazati pri?evanja dejavne ljubezni, ki je pri?evanje Boga, z iskanjem privilegijev, ugleda, vidnosti in oblasti. To je nekaj grdega. Nikoli ne po?nite tega. Ne, sredstva, viri in dobri rezultati so za uboge in kdor skrbi zanje, je vedno poklican, da se spomni, da je mo? v slu?enju in da dejavna ljubezen ne vodi k spanju na lovorikah, ampak zahteva neodlo?ljivost in konkretnost. V tem smislu bi med ?tevilnimi stvarmi, ki jih je treba narediti, izpostavil izziv, ki zadeva vse in ne samo to de?elo. Tisto, kar povzro?a rev??ino, ni toliko pomanjkanje dobrin in prilo?nosti, temve? njihova neenakomerna porazdelitev. Tisti, ki so premo?ni, ?e posebej, ?e so kristjani, so pozvani, da podelijo svoje imetje s tistimi, ki nimajo potrebnih dobrin, zlasti ?e pripadajo istemu ljudstvu. Ne gre za vpra?anje dobrote, ampak pravi?nosti. To ni ?lovekoljubje, to je vera; ker je, kot pravi Sveto pismo, »vera brez del mrtva« (Jak 2,26).
Tu je torej drugo vpra?anje prav o dol?nosti in neodlo?ljivosti delanja dobrega: kako to narediti? Kako izvajati dejavno ljubezen, po katerih kriterijih se ravnati? Tukaj bi vam rad ponudil tri preproste to?ke. To so vidiki, ki jih karitativne ustanove, ki delujejo tukaj, ?e poznajo, a si jih je dobro zapomniti, da bo slu?enje Jezusu v ubogih vedno bolj plodno pri?evanje.
Dejavna ljubezen zahteva predvsem zglednost: pravzaprav ni le nekaj, kar dela?, ampak je izraz tega, kar si. Je ?ivljenjski slog, je ?iveti evangelij. Zato sta potrebni verodostojnost in transparentnost. Tu mislim na finan?no in administrativno vodenje projektov, pa tudi na zavezo k zagotavljanju ustreznih in kvalificiranih storitev. To?no to je duh, ki je zna?ilen za mnoga cerkvena dela, od katerih ima ta dr?ava korist in ki so zaznamovala njeno zgodovino. Naj bo vedno zglednost!
Druga to?ka: daljnovidnost, to je znati gledati naprej. Bistveno je, da so pobude in dobra dela poleg odzivanja na takoj?nje potrebe trajnostna in dolgotrajna. Ne le za?asno socialno skrbstvene, temve? zgrajene na podlagi tega, kar je dejansko mogo?e storiti in to z dolgoro?no perspektivo, tako da gledajo ?asovno naprej in se ne kon?ajo s tistim, ki jih je za?el. V tej dr?avi je na primer neverjetno rodovitna zemlja, izjemno rodovitna zemlja. Velikodu?nost tistih, ki pomagajo, ne more spregledati te lastnosti, ampak spodbujati notranji razvoj tistih, ki poseljujejo to zemljo, jih u?iti obdelovati in o?ivljati razvojne projekte, ki dajejo prihodnost v njihove roke. Namesto razdeljevanja dobrin, ki bodo vedno potrebne, je bolje prena?ati znanje in orodja, s katerimi postane razvoj avtonomen in trajnosten. Pri tem mislim tudi na velik prispevek katoli?kega zdravstva, ki v tej dr?avi, tako kot v mnogih drugih po svetu, je v pomo?, daje upanje prebivalstvu z zastonjsko in resno pomo?jo ter vedno i??e, kakor je to dejansko potrebno, da bi pomagalo s sodobnimi in primernimi napravami.
Zglednost, daljnovidnost in kon?no – tretji element – ??povezovanje. Bratje in sestre, potrebno je ustvariti mre?o, ne le virtualno, ampak konkretno, kot se dogaja v tej de?eli v simfoniji ?ivljenja velikega gozda in njegove pestre vegetacije. Mre?enje: ?edalje ve? delati skupaj, biti v nenehni sinergiji drug z drugim, v ob?estvu z lokalnimi Cerkvami in z ozemljem. Mre?enje, vsak s svojo karizmo, a povezani skupaj, razdeljujo? nujnosti, prednostne naloge, potrebe, brez zapiranja in samosklicevanja, pripravljeni pridru?iti se drugim kr??anskim skupnostim in drugim verstvom ter ?tevilnim prisotnim humanitarnim organizacijam. Vse za dobro revnih. Ustvarjati omre?je z vsemi.
Dragi bratje in sestre, zapu??am vam te misli in se vam zahvaljujem za to, kar ste danes pustili v mojem srcu. Res je, najlep?a hvala, ker ste se dotaknili mojega srca. Dragoceni ste. Blagoslavljam vas ter vas prosim, da ?e naprej molite zame.
