杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Na sre?anju, ki je potekalo v dvorani Freedom Hall v ju?nosudanski prestolnici, sta poleg pape?a seveda bila tudi canterburyjski anglikanski nad?kof Justin Welby in moderator ?kotske Cerkve Iain Greenshields. Svetega o?eta so nagovorili trije mladi, ki ?ivijo v razli?nih tabori??ih za razseljene osebe: 16-letni Joseph je v tabori??e Bentiu pri?el leta 2015, 14-letni Johnson ?ivi v tabori??u Malakal od leta 2014, svoje pri?evanje pa je z zbranimi podelila tudi mlada Nyakuor Rebecca iz tabori??a, ki se nahaja na obrobju prestolnice Jube. Kako izredne so razmere, povezane s konflikti in problematiko notranjega preseljevanja ljudi v Ju?nem Sudanu, pa je predstavila Sara Beysolow Nyanti, predstavnica Generalne skup??ine ZN in humanitarna koordinatorka za Ju?ni Sudan.

Zakaj moramo trpeti?

Sveti o?e se je navezal na pri?evanje Josepha, ki se je spra?eval, zakaj mora trpeti v tabori??u za razseljene osebe, namesto da bi obiskoval ?olo in se igral. Razlog so konflikti v dr?avi. »Ravno zaradi opusto?enja, ki ga je poleg poplav povzro?ilo ?love?ko nasilje, je moralo na milijone na?ih bratov in sester, kot ste vi, vklju?no z mnogimi mamami z otroki, zapustiti svojo zemljo in svoje vasi, svoje domove. Na ?alost sta v tej mu?eni dr?avi razseljenost ali begunstvo postala obi?ajna in kolektivna izku?nja.«

Mir, stabilnost in pravi?nost

Pape? Fran?i?ek je zato ponovno ?elel odlo?no pozvati k prenehanju vsakega konflikta in k resnemu nadaljevanju mirovnega procesa, da bi se kon?alo nasilje in bi ljudje lahko ponovno dostojno za?iveli. »Samo z mirom, stabilnostjo in pravi?nostjo bo lahko pri?lo do razvoja in dru?bene reintegracije. Vendar pa ni ve? mogo?e ?akati: ogromno ?tevilo otrok, ki so se rodili v teh letih, pozna samo tabori??a za razseljene osebe, s tem pa se pozablja ozra?je doma in izgublja vez s svojo izvorno zemljo, s koreninami in tradicijami.«

»Prihodnosti ne more biti v tabori??ih za razseljene osebe,« je poudaril pape? in se navezal na pri?evanje Johnsona, ki je prosil, da bi vsi otroci lahko obiskovali ?olo in imeli prostor za igranje nogometa. »Potrebno je rasti kot odprta dru?ba, se pome?ati in oblikovati eno samo ljudstvo prek izzivov integracije, se prav tako nau?iti jezike, ki se govorijo po vsej dr?avi in ne samo v lastni etniji. Potrebno je sprejeti tveganje in z navdu?enjem spoznati in sprejeti ?loveka, ki je druga?en, da bi ponovno na?li lepoto spravljenega bratstva ter do?iveli neprecenljivo dogodiv??ino svobodnega oblikovanja lastne prihodnosti in prihodnosti celotne skupnosti. Absolutno se je treba izogibati marginalizaciji skupin in getoizaciji ljudi. A za vse te potrebe je potreben mir. In pomo? mnogih, pomo? vseh.«

Ju?ni Sudan – najve?ja begunska kriza

Pape? se je pri tem zahvalil Sari Beysolow Nyanti, posebni predstavnici OZN in humanitarni koordinatorki za Ju?ni Sudan, ki je predstavila razmere v dr?avi. Kot je povzel, se v Ju?nem Sudanu dogaja najve?ja begunska kriza na Afri?ki celini: vsaj ?tiri milijone Ju?nosudancev je razseljenih, velika je prehranska nevarnost in podhranjenost, zaradi ?esar trpita dve tretjini prebivalstva, napovedi pa govorijo o humanitarni tragediji, ki se lahko v tem letu ?e dodatno poslab?a. Pape? je pritrdil besedam Sare Beysolow Nyanti, da so namre? matere, ?enske klju? za preoblikovanje de?ele: »?e bodo prek svoje delavnosti in zmo?nosti za varovanje ?ivljenja dobile prave prilo?nosti, bodo sposobne spremeniti obli?je Ju?nega Sudana, mu dati miren in skladen razvoj! A prosim vas, prosim vse prebivalce te de?ele: ?enska naj je za??itena, spo?tovana, ovrednotena in cenjena. Prosim vas: za??itite, spo?tujte, ovrednotite in cenite vsako ?ensko, deklico, dekle, mlado in odraslo ?ensko, mater, babico. Brez tega ne bo prihodnosti.«

Ste seme novega Ju?nega Sudana

Pape? Fran?i?ek se je obrnil na razseljene osebe, zbrane na sre?anju, in spregovoril o njihovih utrujenih, a sijo?ih o?eh, ki niso izgubile upanja; o njihovih ustnicah, ki niso izgubile mo?i za molitev in petje; o njihovih praznih rokah in srcu, polnem vere; o njih, ki v sebi nosijo bole?o

 preteklost, a niso nikoli nehali sanjati bolj?o prihodnost. »Mi, ki smo se danes sre?ali z vami, ?elimo dati krila va?emu upanju. Verjamemo, sedaj verjamemo, da se tudi v tabori??ih za razseljene osebe, kjer ste prisiljeni ostajati zaradi razmer v dr?avi, lahko rodi seme upanja, ki bo obrodilo sadove.«

»?elim vam re?i: vi ste seme novega Ju?nega Sudana, seme za rodovitno in bujno rast dr?ave. To ste vi, vseh razli?nih etnij, vi, ki ste trpeli in trpite, ki pa no?ete na hudo odgovoriti s hudim. Vi, ki ?e vedno izbirate bratstvo in odpu??anje, obdelujete bolj?i jutri. Jutri, ki se rojeva danes, tam, kjer ste, iz sposobnosti za sodelovanje, tkanje votka ob?estva in poti sprave s tistimi, ki so druga?ne etnije in izvora in ki ?ivijo ob vas. Bodite semena upanja, v katerih se ?e vidi drevo, ki bo nekega dne – upajmo kmalu – rodilo sadove. Da, vi boste drevesa, ki bodo vsrkala onesna?enost ve?letnega nasilja in vrnila kisik bratstva. Res je, da ste sedaj zasajeni, kjer no?ete biti, a ravno v teh slabih razmerah lahko dr?ite za roko tiste, ki so ob vas, in izkusite, da ste ukoreninjeni v istem ?love?tvu: tu je treba za?eti, da bi se do?iveli kot bratje in sestre, otroci de?ele Boga nebes, O?eta vseh.«

Mladi, napi?ite novo pripoved o sre?anju in miru

Sveti o?e je nadaljeval s podobo rastline, ki zraste iz semena, ter v ospredje postavil korenine, ki jih Ju?nosudanci zelo cenijo. Korenin se namre? ne sme nikoli pozabiti, saj nas predniki spominjajo, kdo smo in kaj je na?a pot. Brez njih smo izgubljeni, prestra?eni in brez kompasa. »V Ju?nem Sudanu mladi odra??ajo ob zgodbah starej?ih, in ?e je pripoved v teh letih bila zaznamovana z nasiljem, je mogo?e, pravzaprav nujno, da se z vami za?ne nova pripoved: nova pripoved o sre?anju, v kateri trpljenje ni pozabljeno, temve? obsijano z lu?jo bratstva; pripoved, ki v sredi??e ne postavlja le tragi?ne kronike, temve? tudi gore?o ?eljo po miru. Bodite vi, mladi razli?nih etnij, na prvih straneh te pripovedi! ?e so spori, nasilje in sovra?tvo iztrgali iz lepega spomina prve strani ?ivljenja te republike, bodite vi tisti, ki boste ponovno napisali njeno zgodovino miru! Zahvaljujem se vam za va?o mo? duha in za vsa va?a dobra dela, ki so zelo v?e? Bogu in zaradi katerih je dragocen vsak dan, ki ga ?ivite.«

Pomagajmo Ju?nemu Sudanu

Pape? je ?elel nagovoriti tudi vse, ki notranje razseljenim osebam v Ju?nem Sudanu nudijo pomo?, pogosto v zelo te?kih in skrajnih razmerah. Zahvalil se je cerkvenim skupnostim, misijonarjem, humanitarnim in mednarodnim organizacijam, ?e posebej Zdru?enim narodom. »Seveda dr?ava ne more pre?iveti z zunanjo podporo, celo ?e je zelo bogata z viri,« je zatrdil in pripomnil, da pa gre sedaj za izredno nujne razmere. Izpostavil je ?tevilne humanitarne delavce, ki so izgubili ?ivljenje, ter pozval k spo?tovanju vseh, ki pomagajo, in strukturam, ki so namenjene pomo?i prebivalcem in ne smejo biti cilji napadov in vandalizma. Poleg nujne pomo?i pa je po pape?evem prepri?anju treba prebivalstvo spremljati na poti razvoja, na primer pri uvajanju novih tehnik v kmetijstvu in ?ivinoreji, da bi postali bolj samostojni. »S srcem v roki vse prosim: pomagajmo Ju?nemu Sudanu, ne pustimo samega prebivalstva, ki je zelo trpelo in zelo trpi!« je pozval Fran?i?ek.

Pape? spomnil tudi na begunce

Ob koncu je spregovoril ?e o mnogih ju?nosudanskih beguncih, ki se nahajajo izven dr?ave in ki se vanjo ne morejo vrniti, saj je ozemlje okupirano. Izrazil jim je svojo bli?ino in upanje, da se bodo lahko »vrnili in postali protagonisti prihodnosti svoje de?ele« ter »na konstruktiven in miren na?in prispevali k njenemu razvoju«.

Pape? Fran?i?ek je skupaj z nad?kofom Welbyjem in moderatorjem Greenshieldsem podelil poseben blagoslov vsem otrokom Ju?nega Sudana, da bi vsi lahko rasli v miru, za kar ga je prosilo mlado dekle Nyakuor Rebecca, ki ?ivi v tabori??u v Jubi. »Dose?e pa vas naj tudi blagoslov mnogih bratov in sester kristjanov po svetu, ki vas – kot je sklenil sveti o?e –objemajo in opogumljajo, pri tem pa se zavedajo, da v va?i veri, va?i notranji mo?i in va?ih sanjah o miru sije vsa lepota ?loveka«.