Sveti o?e: Naj bo Afrika protagonistka svoje usode!
Sveti o?e je obsodil izkori??anje afri?ke celine ter pozval, naj bo Afrika protagonistka svoje usode. Prav tako je spomnil na pomen bratstva in poudaril, da ima oblast smisel le, ?e postane slu?enje. Ob koncu je izpostavil ?e pomen izobra?evanja, ki predstavlja pot v prihodnost ter zagotovil, da z molitvijo in bli?ino spremlja vsa prizadevanja za mirno, harmoni?no in uspe?no prihodnost dr?ave.
Govor pape?a Fran?i?ka
Gospod predsednik republike,
spo?tovani ?lani vlade in diplomatskega zbora,
cenjeni predstavniki verskih in civilnih oblasti
spo?tovani predstavniki civilne dru?be in sveta kulture,
gospe in gospodje!
Prisr?no vas pozdravljam, hvale?en gospodu predsedniku za besede, ki mi jih je namenil. Sre?en sem, da sem tukaj, v tej tako lepi, prostrani in bujni de?eli, ki zaobjema ekvatorialni gozd na severu, visoke planote in z drevesi porasle savane v osrednjem delu in proti jugu, hribe, gore, vulkane in jezera na vzhodu ter druge velike vode na zahodu, kjer se reka Kongo izliva v ocean. V va?i de?eli, ki je kot celina na veliki afri?ki celini, se zdi, kot da diha vsa zemlja. Vendar pa ?e je geografija teh zelenih plju? tako bogata in raznolika, zgodovina ni bila tako radodarna: Demokrati?na republika Kongo, ki jo mu?i vojna, znotraj svojih meja ?e vedno do?ivlja spopade in prisilne migracije ter grozljive oblike izkori??anja, nevredne ?loveka in stvarstva. Zdi se, da ta ogromna dr?ava, polna ?ivljenja, ta prepona Afrike, ki jo je nasilje prizadelo kot udarec v trebuh, ?e dalj ?asa lovi sapo.
In medtem ko se vi, Kongovci, borite za varovanje svojega dostojanstva in ozemeljske celovitosti pred ob?alovanja vrednimi poskusi razkosanja dr?ave, prihajam k vam v Jezusovem imenu kot romar sprave in miru. Zelo sem ?elel, da bi bil tukaj, in kon?no sem pri?el, da bi vam prinesel bli?ino, naklonjenost in tola?bo celotne katoli?ke Cerkve.
?elel bi vam spregovoriti s podobo, ki dobro simbolizira svetle?o lepoto te de?ele: to je diamant. Drage kongovske ?ene in mo?je, va?a de?ela je resni?no diamant stvarstva; vendar pa ste vi, vi vsi, neskon?no bolj dragoceni od vseh dobrin, ki izhajajo iz te rodovitne zemlje! Tukaj sem, da bi vas objel in vas spomnil, da je va?a vrednost neprecenljiva; da Cerkev in pape? zaupata v vas, da verjameta v va?o prihodnost; v prihodnost, ki bo v va?ih rokah in v katero si zaslu?ite vnesti svoje darove uma, modrosti in delavnosti. Pogum, brat in sestra iz Konga! Ponovno vstani, ponovno vzemi v svoje roke kot ?ist diamant to, kar si; svoje dostojanstvo, svojo poklicanost, da bi v harmoniji in miru varoval dom, kjer ?ivi?. Znova o?ívi duha svoje dr?avne himne, sanjaj in uresni?uj njene besede: »S trdim delom bomo zgradili dr?avo, lep?o kot prej; v miru.«
Dragi prijatelji, tukaj je diamantov, ki so obi?ajno redki, v obilju. ?e to velja za materialno bogastvo, skrito pod zemljo, ?e toliko bolj velja za duhovno bogastvo v srcih. Prav izhajajo? iz srca sta mogo?a mir in razvoj, saj so ljudje z Bo?jo pomo?jo zmo?ni pravi?nosti in odpu??anja, so?itja in sprave, prizadevanja in vztrajnosti pri udejanjanju prejetih talentov. Zato ?elim ?e na za?etku svojega potovanja izre?i naslednji poziv: naj se vsak prebivalec Konga ?uti poklicanega, da izpolni svoj dele?! Naj nasilje in sovra?tvo nimata ve? mesta v srcu in na ustnicah nobenega ?loveka, saj sta proti?love?ki in protikr??anski ?ustvi, ki hromita razvoj in vodita nazaj, v temno preteklost.
Ko govorimo o upo?asnjenem razvoju in vra?anju v preteklost, je tragi?no, da ti kraji in na splo?no afri?ka celina ?e vedno trpijo zaradi razli?nih oblik izkori??anja. Po politi?nem kolonializmu se je namre? spro?il ?e »gospodarski kolonializem«, ki je prav tako zasu?njujo?. Tako ta dr?ava, ki je mo?no izropana, ne uspe dovolj izkoristiti svojih ogromnih virov: pri?lo je do paradoksa, da je zaradi sadov svoje zemlje »tuja« svojim prebivalcem. Zaradi strupa pohlepa so njeni diamanti postali krvavi. To je drama, pred katero si gospodarsko razvitej?i svet pogosto zatiska o?i, u?esa in usta. Vendar pa si ta dr?ava in ta celina zaslu?ita spo?tovanje in poslu?anje, zaslu?ita si prostor in pozornost: roke stran od Demokrati?ne republike Kongo, roke stran od Afrike! Prenehajte du?iti Afriko: ni rudnik za izkori??anje ali de?ela, ki jo je treba izropati. Naj bo Afrika protagonistka svoje usode! Naj se svet spomni na katastrofe, ki so se dogajale skozi stoletja v ?kodo lokalnega prebivalstva, ter naj ne pozabi na to dr?avo in na to celino. Afrika, nasmeh in upanje sveta, naj bo pomembnej?a: naj se o njej ve? govori, naj ima ve?jo te?o in zastopanost med dr?avami!
Naj se vzpostavi diplomacija ?loveka za ?loveka, ljudstev za ljudstva, kjer v sredi??u ne bodo nadzor nad obmo?ji in viri, cilji ?iritve in ve?jega dobi?ka, temve? prilo?nosti za rast ljudi. Ob pogledu na to ljudstvo se zdi, da se je mednarodna skupnost ?e skoraj sprijaznila z nasiljem, ki ga uni?uje. Ne moremo se navaditi na kri, ki v tej dr?avi te?e ?e desetletja in je terjala na milijone smrtnih ?rtev, za katere mnogi ne vedo. Naj se ve, kaj se tu dogaja. Naj bodo mirovni procesi, ki potekajo in ki jih spodbujam z vsemi mo?mi, podprti z dejstvi ter naj se spo?tujejo obveze. Bogu hvala ne manjka tistih, ki z u?inkovitimi projekti prispevajo k dobrobiti lokalnega prebivalstva in resni?nemu razvoju: ne zgolj k dobrodelnosti, temve? k na?rtom, usmerjenim v celostno rast. Izrekam veliko hvale?nost dr?avam in organizacijam, ki tem smislu zagotavljajo bistveno pomo?, pomagajo v boju proti rev??ini in boleznim, podpirajo pravno dr?avo in spodbujajo spo?tovanje ?lovekovih pravic. Upam, da bodo ?e naprej v polnosti in pogumno opravljali to plemenito vlogo.
Vrnimo se k podobi diamanta. Ko je obdelan, njegova lepota izhaja tudi iz njegove oblike, iz ?tevilnih harmoni?no razporejenih ploskev. Tudi ta de?ela, ki jo krasi zna?ilen pluralizem, ima ve?plasten zna?aj. To je bogastvo, ki ga je treba negovati in se izogibati temu, da bi zdrsnili v tribalizem in nasprotovanje. Trmasto vztrajanje na strani lastne etni?ne skupine ali posebnih interesov, ki podpihuje spirale sovra?tva in nasilja, ?kodi vsem, saj onemogo?a potrebno »kemijo celote«. Glede kemije: zanimivo je, da diamante tvorijo preprosti ogljikovi atomi, ki v primeru, da so med seboj druga?e povezani, tvorijo grafit: razlika med svetlostjo diamanta in temnostjo grafita je v bistvu odvisna od na?ina, kako so posamezni atomi razporejeni znotraj kristalne mre?e. Seveda problem ni narava ljudi ali etni?nih in dru?benih skupin, temve? na?in, kako se ljudje odlo?ijo, da bodo skupaj: pripravljenost drugemu priti naproti ali ne, sprava in ponovni za?etek zaznamujejo razliko med temo konflikta in svetlo prihodnostjo miru in blaginje.
Dragi prijatelji, nebe?ki O?e ?eli, da bi znali sprejeti drug drugega kot bratje in sestre iste dru?ine ter da bi delali za prihodnost, ki bo skupaj z drugimi in ne proti drugim. »Bintu bantu«: tako nas eden od va?ih pregovorov u?inkovito spominja, da so resni?no bogastvo ljudje in dobri odnosi z njimi. K temu so na poseben na?in poklicana prispevati tudi verstva, ki si s svojo dedi??ino modrosti vsakodnevno prizadevajo, da bi se odrekla vsakr?nemu nasilju, prozelitizmu in prisili, sredstvom, ki niso vredna ?lovekove svobode. Ko se ?lovek izpridi v vsiljevanje samega sebe, ko mno?i?no, s prevaro ali s silo lovi privr?ence, si prila??a vest drugih in obrne hrbet resni?nemu Bogu, kajti – ne pozabimo – »kjer je Gospodov duh, tam je svoboda« (2 Kor 3,17). Pri prizadevanjih za izgradnjo prihodnosti miru in bratstva imajo pomembno vlogo tudi ?lani civilne dru?be, nekateri izmed njih so prisotni tukaj. Pogosto so dokazali, da se znajo z veliko po?rtvovalnostjo zoperstaviti krivici in poni?anju, da bi branili ?lovekove pravice, potrebo po dobri izobrazbi za vse ter dostojnej?em ?ivljenju za vsakogar. Iskreno se zahvaljujem ?enskam in mo?kim, zlasti mladim v tej dr?avi, ki so zaradi tega v razli?ni meri trpeli, in jim izra?am spo?tovanje.
Diamant zaradi svoje prozornosti na ?udovit na?in lomi svetlobo, ki jo prejme. Mnogi izmed vas sijejo zaradi vloge, ki jo opravljajo. Kdor ima civilne in vodstvene odgovornosti je torej poklican, da deluje s kristalno jasnostjo in ?ivi zaupano mu nalogo kot sredstvo za slu?enje dru?bi. Oblast ima namre? smisel le, ?e postane slu?enje. Kako pomembno je delovati v tem duhu, se izogibati avtoritarnosti, iskanju lahkih dobi?kov in pohlepu po denarju, ki ga apostol Pavel imenuje »korenina vsega zla« (1 Tim 6,10). Hkrati pa se je potrebno zavzemati za svobodne, pregledne in verodostojne volitve; v mirovne procese ?e bolj vklju?evati ?enske, mlade in marginalizirane skupine; si prizadevati za skupno dobro ter varnost ljudi in ne za osebne ali skupinske interese; okrepiti prisotnost dr?ave na vseh delih ozemlja; poskrbeti za ?tevilne razseljene osebe in begunce. Ne dovolite, da bi z vami manipulirali ali vas kupovali tisti, ki ?elijo ohranjati dr?avo v nasilju, da bi jo izkori??ali in sklepali sramotne posle: to prina?a le diskreditiranje in sramoto, pa tudi smrt in bedo. Nasprotno pa se je dobro pribli?ati ljudem in se zavedati, kako ?ivijo. Ljudje zaupajo, kadar ?utijo, da so jim tisti, ki jim vladajo, resni?no blizu, ne zaradi prera?unljivosti ali razkazovanja, temve? zaradi slu?enja.
V dru?bi so pogosto sence krivice in korupcije tiste, ki zastirajo svetlobo dobrega. Sveti Agus?in, ki se je rodil na tej celini, se je ?e pred stoletji vpra?al: »?e se ne spo?tuje pravi?nost, kaj so dr?ave, ?e ne velike tolpe tatov?« (De civ. Dei, IV, 4). Bog je na strani tistih, ki so la?ni in ?ejni pravice (prim. Mt 5,6). Ne smemo se naveli?ati, da bi na vseh podro?jih spodbujali pravo in pravi?nost, prepre?evali nekaznovanost ter manipulacije z zakoni in informacijami.
Diamant nastane v zemlji pristen, vendar je surov, potreben obdelave. Tako je treba tudi najdragocenej?im diamantom kongovske zemlje, ki so otroci te de?ele, zagotoviti dobre mo?nosti za izobra?evanje, da bodo lahko v celoti izkoristili sijajne talente, ki jih imajo. Izobra?evanje je temeljnega pomena: je pot v prihodnost, pot, na katero se je treba podati, da bi dosegli polno svobodo te de?ele in afri?ke celine. Nujno je potrebno vlagati vanj, da bi pripravili dru?be, ki bodo trdne le, ?e bodo dobro izobra?ene; samostojne le, ?e se bodo v celoti zavedale svojega potenciala in ga bodo sposobne odgovorno in vztrajno razvijati. Vendar pa veliko otrok ne hodi v ?olo: koliko je tak?nih, ki so izkori??ani, namesto da bi prejeli dostojno izobrazbo! Preve? jih umre zaradi su?enjskega dela v rudnikih. Prizadevati si je treba, da bi obsodili nadlogo otro?kega dela in jo odpravili. Koliko deklet je odrinjenih na rob dru?be in je oskrunjeno njihovo dostojanstvo! Otroci, dekleta, mladi so upanje: ne pustimo, da bi ga izbrisali, ampak ga gojimo z gore?nostjo!
Diamant, dar zemlje, spominja na varovanje stvarstva, na za??ito okolja. Demokrati?na republika Kongo, ki le?i v osr?ju Afrike, nudi dom enim najve?jih zelenih plju? na svetu, ki jih je treba ohraniti. Tako kot v primeru miru in razvoja je tudi na tem podro?ju pomembno ?iroko in plodno sodelovanje, ki bo omogo?ilo u?inkovito posredovanje brez vsiljevanja zunanjih modelov, ki so bolj koristni za tiste, ki pomagajo, kot za tiste, ki so dele?ni pomo?i. Mnogi so Afriko prosili, da se obve?e ter so ponudili pomo? v boju proti podnebnim spremembam in koronavirusu. To so vsekakor prilo?nosti, ki jih je treba sprejeti, predvsem pa so potrebni zdravstveni in socialni modeli, ki se ne odzivajo le na nujnost trenutnega stanja, temve? tudi prispevajo k u?inkoviti dru?beni rasti: trdne strukture ter po?teno in kompetentno osebje, da bi premagali resne te?ave, ki razvoj zavirajo ?e v samem za?etku, kot sta lakota in malarija.
Diamant je mineral naravnega izvora z najve?jo trdoto; njegova odpornost na kemikalije je zelo visoka. Nenehno ponavljanje nasilnih napadov in ?tevilne stiske bi lahko oslabile odpor Kongovcev, spodkopale njihov pogum, jih vodile v obup in vdanost v usodo. Toda v imenu Kristusa, ki je Bog upanja, Bog vsake mo?nosti, ki vedno daje mo? za nov za?etek, v imenu dostojanstva in vrednosti najdragocenej?ih diamantov te ?udovite de?ele, ki so njeni dr?avljani, bi rad vse povabil k pogumnemu in vklju?ujo?emu ponovnemu dru?benemu za?etku. To zahteva svetla, a ranjena zgodovina te dr?ave, zanjo prosijo predvsem mladi in otroci. Jaz sem z vami in z molitvijo in bli?ino spremljam vsa prizadevanja za mirno, harmoni?no in uspe?no prihodnost te velike dr?ave. Bog blagoslovi ves kongovski narod!
