杏MAP导航

P. Ivan Herceg DJ - Vatikan

Svetost, zahvaljujem se vam za va?e vljudne besede in za va? prvi bratski obisk v Vatikanu kot katolikos-patriarh ?astite in drage Vzhodne asirske Cerkve. Rim pa Va?i svetosti ni tuj. V tem kraju ste ?iveli in ?tudirali in rad bi vam povedal, ?e parafraziram apostola Pavla, da tukaj niste niti tujec niti gost, ampak sodr?avljan (prim. Efe?. 2,19), pravzaprav ljubljeni brat, na skupnem temelju apostolov in prerokov in predvsem na vogelnem kamnu, ki je Kristus Jezus, na? Gospod in na? Bog (prim. v. 20).

Njemu se zahvaljujem za vezi, stkane v zadnjih desetletjih med na?ima Cerkvama. Za?en?i s ?tevilnimi obiski v Rimu njegove svetosti Mara Dinkhe IV., bla?enega spomina: od prvega leta 1984 do tistega deset let pozneje, ko je s pape?em Janezom Pavlom II. podpisal zgodovinsko skupno kristolo?ko izjavo, ki je kon?ala 1500 let doktrinarnih polemik v zvezi s koncilom v Efezu. V srcu hranim tudi hvale?en spomin na sre?anja, ki sem jih imel z va?im ?astitljivim predhodnikom Njegovo svetostjo Marom Gewargisom III. Ob njegovem zadnjem obisku v Rimu leta 2018 sva skupaj podpisala Izjavo o polo?aju kristjanov na Bli?njem vzhodu. Spominjam se tudi najinega toplega objema v Erbilu, med mojim potovanjem v Irak, ob koncu evharisti?nega slavja. Tistega dne so nas ?tevilni verniki, ki so do?iveli neizmerno trpljenje ?e zaradi dejstva, da so kristjani, obdali s svojo toplino in svojim veseljem. Zdelo se je, da nas sveto Bo?je ljudstvo spodbuja na poti k ve?ji edinosti!

Ob spominu na na?o pot bi rad pozdravil ?lane Me?ane komisije za teolo?ki dialog med katoli?ko Cerkvijo in Vzhodno asirsko Cerkvijo ter se hvale?no spomnil dosedanjega dela. Od svoje ustanovitve leta 1994 je va?a komisija ustvarila dragocene rezultate. Mislim na ?tudijo o anafori apostolov Tadeja in Marija, ki je leta 2001 omogo?ila vzajemno sprejemanje k evharistiji v posebnih okoli??inah vernike Vzhodne Asirske Cerkve in Kaldejske Cerkve; kot tudi objavo skupne izjave o zakramentalnem ?ivljenju leta 2017. Sre?anja in dialog so z Bo?jo pomo?jo obrodili dobre sadove, spodbujali so pastoralno sodelovanje za dobro na?ih vernikov, pastoralni ekumenizem, ki je naravna pot k popolni enosti.

In ?e pridem k sedanjosti, se mi zdi zelo lepa tema novega dokumenta, ki ga zaklju?ujete: podobe Cerkve v sirskem in latinskem patristi?nem izro?ilu. Izhajali ste iz ekleziologije cerkvenih o?etov, oblikovane v tipolo?kem in simbolnem jeziku, ki ga je navdihnilo Sveto pismo. Bolj kot s pojmovnimi in sistemati?nimi predstavitvami so O?etje govorili o Cerkvi s ?tevilnimi podobami, kot so luna, brez?ivna tunika, gostija, poro?na soba, ladja, vrt, trta … Ta preprost, univerzalen in dostopen jezik je bolj podoben Jezusovemu in zato bolj ?iv in aktualen. Na?im sodobnikom spregovori bolj kot marsikateri koncept. Pomembno je, da se na ekumenski poti vedno bolj zbli?ujemo, ne samo z vra?anjem k skupnim koreninam, ampak tudi tako, da skupaj dana?njemu svetu s pri?evanjem ?ivljenja in z besedami ?ivljenja oznanjamo skrivnost Kristusove ljubezni in njegove neveste Cerkve.

Va?a svetost, va?a Cerkev si s kaldejsko katoli?ko Cerkvijo deli sijajno zgodovino vere in poslanstva, zgledno ?ivljenje velikih svetnikov, bogato teolo?ko in liturgi?no dedi??ino ter, zlasti v zadnjih letih, neizmerno trpljenje in pri?evanje mnogih mu?encev. Na ?alost je Bli?nji vzhod ?e vedno ranjen zaradi tolikega nasilja, nestabilnosti ter negotovosti in zato so mnogi na?i bratje in sestre v veri morali zapustiti svoje de?ele. Mnogi se borijo, da bi ostali tam, in z Va?o svetostjo ponovno pozivam, naj u?ivajo svoje pravice, zlasti versko svobodo in polno dr?avljanstvo. V tem okviru si duhov??ina in verniki na?ih Cerkva v te?kih razmerah prizadevajo ponuditi skupno pri?evanje Kristusovega evangelija in marsikje ?e ?ivijo v skoraj popolnem ob?estvu. To je res in ta situacija je znamenje ?asa, mo?an klic k molitvi in ??intenzivnemu delu, da se pripravimo na te?ko pri?akovani dan, ko bomo lahko skupaj obhajali evharistijo, sveto kurbano, na istem oltarju, kot izpolnitev enosti na?ih Cerkva, enosti, ki ni ne vpijanje ne zlitje, ampak bratsko ob?estvo v resnici in ljubezni.

Dragi brat, va?a svetost, vem, da boste ?ez nekaj dni podali poro?ilo o sinodalnosti v sirskem izro?ilu v okviru simpozija »Poslu?anje Vzhoda«, ki ga organizira Angelicum, o sinodalnih izku?njah razli?nih pravoslavnih in vzhodnih pravoslavnih Cerkva. Pot sinodalnosti, po kateri hodi katoli?ka Cerkev, je in mora biti ekumenska, tako kot je ekumenska pot sinodalna. Upam, da bomo lahko nadaljevali na? »syn-odos«, na?o »skupno pot«, vedno bolj bratsko in konkretno, s sre?evanjem, s vzeti si k srcu, podelitvijo na?ih upov in prizadevanj in predvsem, kot danes zjutraj, z molitvijo in hvaljenjem Gospoda. V zvezi s tem se zahvaljujem Va?i Svetosti, da ste izrazili ?eljo, da bi na?li skupen datum za skupno praznovanje velike no?i kristjanov. In glede tega bi rad povedal – ponovim – kar je takrat rekel sveti Pavel VI.: »pripravljeni smo sprejeti vsak skupni predlog«. Leto 2025 je pomembno: praznovali bomo obletnico prvega cerkvenega zbora (Niceja), pomembno pa je tudi zato, ker bomo na isti datum praznovali veliko no?. Opogumimo se torej narediti konec tej delitvi, ki nas v?asih spravlja v smeh: »Kdaj bo tvoj Kristus vstal?« Signal, ki ga je treba dati, je: en Kristus za vse nas. Bodimo pogumni in i??imo skupaj. Jaz sem pripravljen, a ne le jaz, katoli?ka Cerkev je pripravljena slediti temu, kar je rekel sveti Pavel VI. Sporazumite se in mi bomo ?li, kamor boste rekli. Upam si celo izraziti sanje: da bo lo?itev od ljubljene Vzhodne asirske Cerkve, prva trajna v zgodovini Cerkve, po Bo?ji volji tudi prva razre?ena.

To na?o pot izro?imo pripro?nji mu?encev in svetnikov, ki ?e zdru?eni v nebesih spodbujajo na?o pot na zemlji. V tem smislu, dragi brat, sem vam ?elel ponuditi relikvijo apostola svetega Toma?a, za darilo katere se zahvaljujem nad?kofu Emidiu Cipolloneju in nad?kofiji Lanciano-Ortona. Vem, da bo postavljena v novo patriarhalno katedralo Asirske vzhodne Cerkve v Erbilu. Naj sveti Toma?, ki se je z roko dotaknil Gospodovih ran, pospe?i popolno ozdravitev na?ih preteklih ran, da bomo lahko kmalu prepoznali Kri?anega in Vstalega okrog enega evharisti?nega oltarja in mu skupaj rekli: »Moj Gospod in moj Bog!« (Jn 20,28).

?e nekaj bi vam rad rekel. Rad bi podelil z vami kosilo, da dobro zaklju?imo, comment il faut, vendar moram odpotovati ob 10.30. Prosim oprostite mi! Ne bi rad, da bi rekli, da je ta pape? malo skop in nas ne povabi na kosilo! Rad bi delil mizo, a bo ?e kak?na prilo?nost. Hvala, va?a svetost, in hvala vsem vam!