杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Sveti o?e se je med svojim apostolskim potovanjem v Kanado sestal tudi z jezuiti kanadske province. Sre?anje je potekalo 29. julija dopoldne na quebe?ki nad?kofiji. Pogovor s petnajstimi jezuiti, med katerim je pape? odgovarjal na njihova vpra?anja, je objavil p. Antonio Spadaro v reviji »La Civiltà Cattolica«.

Ko je ?kofovstvo enotno

»Ko je ?kofovstvo enotno, se lahko dobro spoprime z izzivi. ?e gre vse dobro, to ni posledica mojega obiska. ?kofje so tisti, ki so vse to naredili s svojo edinostjo,« je dejal pape? Fran?i?ek o procesu sprave s staroselskim prebivalstvom, ki poteka v Kanadi.

Spomnil je, da ga je pred petimi leti takratni predsednik vlade Kanade, pozneje pa tudi sedanji, prosil, naj naredi »nekaj v zvezi s staroselci in reziden?nimi ?olami«. Enaka pro?nja je pri?la tudi s strani ?kofov. Vsi so se strinjali, da je »nekaj treba storiti, vendar je to treba dobro pripraviti«. Po pape?evem prepri?anju je najpomembnej?e to, da se je celotno ?kofovstvo strinjalo in sprejelo izziv. »To v Kanadi je primer poenotenega ?kofovstva. Ko je ?kofovstvo enotno, se lahko dobro spoprime z izzivi. ?elim poudariti naslednje: ?e gre vse dobro, to ni posledica mojega obiska. ?kofje so tisti, ki so vse to naredili s svojo edinostjo. Gre za ?ude?e, ki se zgodijo, ko je Cerkev enotna.« Izpostavil je, da se je tudi na strani avtohtonega prebivalstva dobro obravnavalo to vpra?anje.

Govorim v imenu Cerkve

Eden od jezuitov je med sre?anjem povedal, da so novinarski odzivi na potovanje v Kanado in pape?eve govore bili v splo?nem zelo pozitivni, vendar pa so si mnogi novinarji zastavili vpra?anje, zakaj se je pape? opravi?il v imenu kristjanov in ne v imenu Cerkve kot institucije. Fran?i?ek je pojasnil: »Poglej, res ne razumem te te?ave. Ne govorim v svojem osebnem imenu ali v imenu ideologije ali stranke. Sem ?kof in govorim v imenu Cerkve, ne v svojem imenu. Govorim v imenu Cerkve, tudi ?e tega izrecno ne izrazim. Dejansko mi tega ni treba izrecno povedati, saj je o?itno, da to tako je. Nasprotno, rekel bi: izrecno moram poudariti, da gre za mojo osebno misel, kadar ne govorim v imenu Cerkve. Potem moram to povedati.«

Na prvo mesto sem ?elel postaviti staroselce

Pape? je spregovoril o pomembni vlogi dialoga med medijskimi delavci in tudi s ?kofi. Za komunikacijo so temeljni izmenjava mnenj, soo?enje in dialog. Zatem je dejal, da so se nekateri mediji spra?evali, zakaj med potovanjem v Kanado ni imel posebnega sre?anja z ?rtvami spolnih zlorab. Pojasnil je, da je na prvo mesto ?elel postaviti staroselce. »Glede tega sem ?e pred potovanjem prejel ve? pisem. Nanje sem odgovoril in razlo?il, da sta dve vrsti te?av. Prva je ?as, program. Druga pa, ki je zame pomembna, pa je, da sem ?elel, da bi v ospredju tega potovanja bila mo?na tema, povezana s staroselci, tako da bi bila zelo jasna. Mnogi so mi odgovorili, da razumejo, da nikakor ne gre za neko izklju?evanje. V drugih kontekstih, na primer obisk Irske, so sre?anja bila mogo?a in ta tematika je bila jasna.«

Prava ni mogo?e hraniti v hladilniku

In naslednje vpra?anje se je nana?alo ravno na vpra?anje zlorab in spremembe na podro?ju kanonskega prava, kar je za Cerkev bila dobra odlo?itev, pri ?emer se je pape?a Fran?i?ka imenovalo »pape? sprememb«. »Ugotovljeno je bilo, da je treba izvesti spremembe, in se jih je izvedlo,« je dejal. »Prava ni mogo?e hraniti v hladilniku. Pravo spremlja ?ivljenje in ?ivljenje se spreminja. Kot morala: treba jo je izpopolnjevati. Prej je bilo su?enjstvo zakonito, zdaj ni ve?. Cerkev danes pravi, da je nemoralno ?e posedovanje atomskega oro?ja, ne le njegova uporaba. Prej ni bilo tako re?eno. Moralno ?ivljenje se razvija po isti organski liniji.«

Spomnil je na svetega Vincencija Lérinsa, ki je dejal: »Tudi dogma kr??anske vere mora slediti tem zakonom. Napreduje, ko se skozi leta utrjuje, se s ?asom razvija, se z leti poglablja.« Sveti Vincencij Lérins primerja »biolo?ki razvoj ?loveka« in »prena?anje depositum fidei (zaklada vere), ki s ?asom raste in se utrjuje, iz ene dobe v drugo«.

»Razumevanje ?loveka se s ?asom spreminja in zavedanje ?lovega se poglablja,« je dejal pape? Fran?i?ek. »Pogled na nauk Cerkve kot na monolit, ki ga je treba braniti brez nians, je napa?en. Zato je pomembno, da spo?tujemo izro?ilo, pristno tradicijo. Nekdo je dejal, da je izro?ilo ?ivi spomin vernikov. Tradicionalizem pa je mrtvo ?ivljenje na?ih vernikov. Tradicija je ?ivljenje tistih, ki so bili pred nami, in se nadaljuje. Tradicionalizem je njihov mrtev spomin. Skratka, od korenin do sadov: to je pot. Referenca mora biti izvor, ne pa dolo?ena zgodovinska izku?nja, ki se jo vzame za ve?ni model, kot da bi se morali pri njej ustaviti. "V?eraj se je delalo tako" postane "Vedno se je delalo tako". Toda to je miselno poganstvo! In to, kar sem povedal, velja tudi za pravne zadeve, za pravo.«

Cerkev je sinodalna ali pa ni Cerkev

V ospredju je bilo vpra?anje o sinodalnosti Cerkve. »Ko pravimo "sinodalna Cerkev", je izraz pretiran: Cerkev je ali sinodalna ali ni Cerkev. Zato smo prispeli do sinode o sinodalnosti, da bi to ponovno poudarili. Vsekakor lahko razpravljamo o na?inih sinodalnega ?ivljenja.« Po pape?evem prepri?anju je Cerkev na Zahodu »izgubila svojo sinodalno izro?ilo«, vzhodna Cerkev pa ga je ohranila.

Kot ?e ve?krat je ponovno hotel poudariti, da »sinoda ni politi?no soo?anje ne odbor za sprejemanje parlamentarnih odlo?itev«. »Je izraz Cerkve, v kateri je protagonist Sveti Duh. ?e ni Svetega Duha, tudi sinode ni. Lahko bo demokracija, parlament, razprava, a ne bo sinode,« je dejal in kot »najbolj?o knjigo o sinodi« predlagal Apostolska dela. Na sinodi se namre? do?ivi »delovanje Duha« in pride do »dinamike razlo?evanja«. »Do?ivimo na primer, da se v?asih neko idejo hitro sprejme, se prepira, potem pa se zgodi nekaj, kar stvari ponovno zdru?i, jih ustvarjalno uskladi. Zato ?elim pojasniti, da sinoda ni glasovanje, dialekti?no soo?enje ve?ine in manj?ine. Tveganje je tudi v tem, da se izgubi celotna slika, smisel stvari.«

Zato se je tudi omejilo sinodalne teme na dolo?eno vpra?anje. Kot primer je navedel sinodo o dru?ini. Govorilo se je, da je bila organizirana zaradi podeljevanja obhajila lo?enim in ponovno poro?enim osebam. A v posinodalni apostolski spodbudi je na to temo samo ena to?ka, saj so vsa ostala razmi?ljanja bila o dru?ini, na primer o dru?inskem katehumenatu.

Zavedam se situacije na Haitiju

Ob koncu se je oglasil ?e jezuit Haitijec. Pod kanadsko jezuitsko provinco namre? spada ?e Haiti. Dejal je, da Haiti ?ivi proces narodne sprave, vendar pa je upanja vse manj. Kot je dejal pape? Fran?i?ek, Haiti v tem trenutku ?ivi kriti?no situacijo. »?ivi kalvarijo, kakor da mu ne uspe najti prave poti.« Zdi se, da tudi mednarodne organizacije ne vedo, kaj naj storijo. »Haitiju sem zelo blizu, saj me nekaj mojih prijateljev duhovnikov nenehno seznanja s situacijo. Bojim se, da bomo padli v brezno obupa, tega se bojim. Kako lahko pomagamo Haitiju, da bo rasel v upanju? ?e lahko kot Cerkev kaj storimo, je to zagotovo molitev, spokornost ... Vendar se moramo vpra?ati, kako lahko pomagamo. Haiti je plemenito ljudstvo,« je dejal pape? in pripomnil, da se zaveda, kaj se tam dogaja.