杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Doktrina odkritja in dana?nji kolonializem

Pape? Fran?i?ek je tudi tokrat med povratnim letom ob koncu apostolskega potovanja odgovarjal na vpra?anja novinarjev. Jessica Ka’Nhehsíio, potomka enega izmed pre?ivelih, ki so obiskovali reziden?ne ?ole, je spomnila, da avtohtoni prebivalci poleg opravi?ila pri?akujejo tudi konkretne ukrepe in predvsem zavrnitev t.i. »doktrine odkritja«. Le-ta je ?irila idejo, da so domorodni prebivalci v primerjavi s katoli?ani manjvredni, ki je ?e vedno zapisana v ustavi ter pravnih sistemih Kanade in Zdru?enih dr?av Amerike. Tam so staroselska ljudstva ?e vedno oropana svoje zemlje in nimajo nobene oblasti. Novinarko je zanimalo, ?e se pape?u ne zdi, da je v preteklih dneh zamudil prilo?nost, da bi podal izjavo glede »doktrine odkritja«.
Sveti o?e je odgovoril, da je to problem vsakega kolonializma. »Tudi danes. Dana?nje ideolo?ke kolonizacije imajo enak vzorec: tisti, ki se ne pridru?ijo njihovi poti, njihovemu na?inu, veljajo za manjvredne. Vendar bi rad to vpra?anje ?e raz?iril. Avtohtoni prebivalci niso veljali le za manjvredne, ampak se je neki nekoliko nori teolog spra?eval, ?e imajo du?o. Ko je Janez Pavel II. od?el v Afriko k vratom, kjer so se vkrcavali su?nji [otok Gorée, »vrata brez povratka«], je bilo to znamenje, da bi mi razumeli dramo, zlo?insko dramo: ti ljudje so bili v katastrofalnih razmerah vr?eni na ladjo, nato so bili su?nji v Ameriki. Res je, da so obstajali tudi drugi glasovi, kot sta bila Bartolomé de Las Casas in Peter Klaver, vendar so bili v manj?ini. Zavest o ?love?ki enakosti je prihajala po?asi.« Pape? je nato poudaril, da v t.i. razvitem svetu ve?krat izgubimo vrednote, ki so zelo prisotne v ?ivljenju avtohtonih prebivalcev. Ena izmed njih je harmonija s stvarstvom. »"?iveti dobro" zanje ne pomeni to, kar razumemo mi: imeti se dobro ali imeti sladko ?ivljenje. Ne. ?iveti dobro pomeni ohranjati harmonijo.« Sveti o?e je ob tem dodal, da smo mi navajeni, da vse zreduciramo na glavo, medtem ko je v splo?nem zna?ilnost domorodnih ljudstev ta, da se znajo izra?ati v treh jezikih: jeziku glave, srca in rok.
Glede doktrine kolonizacije se je pape? strinjal, da je slaba, nepravi?na in se uporablja ?e danes: »Morda v svilenih rokavicah, vendar se uporablja tudi danes. … Pri kolonizaciji Angle?ev, Francozov, ?pancev in Portugalcev je vedno obstajala nevarnost oziroma miselnost: mi smo ve?vredni in ti domorodci ne ?tejejo. To je resno. Zato moramo delati na tem, kar ste rekli: se vrniti nazaj in pozdraviti tisto, kar je bilo storjeno narobe. Vendar v zavedanju, da isti kolonializem obstaja tudi danes. Pomislite na primer Rohing v Mjanmaru, ki veljajo za manjvredne in nimajo pravice do dr?avljanstva, so manjvredni. Tudi danes.«

Zakaj pape? ni uporabil besede »genocid«?

Kanadsko novinarko Brittany Hobson je zanimalo, zakaj pape? v povezavi z reziden?nimi ?olami ni uporabil besede »genocid«. »Res je, nisem uporabil te besede, ker mi ni pri?la na misel; vendar pa sem opisal genocid in sem se opravi?il, prosil odpu??anja za to "delo", ki je genocidno. To sem tudi obsodil, mar ne? Odvzeti otroke, spreminjati kulturo, miselnost, izro?ila, raso. Da, genocid je strokovna beseda, vendar je nisem uporabil, ker mi ni pri?la na misel. Da, bil je genocid. Brez skrbi, lahko re?ete, da sem rekel, da je ?lo za genocid.«

Nadaljnja potovanja in operacija

Valentino Alazraki pa je zanimalo, kaj lahko sveti o?e pove o svojih nadaljnjih potovanjih, glede na to, da je v dopoldanskem pozdravu govoril tudi o svojih »omejenih fizi?nih zmo?nostih«: ?e tudi v prihodnosti namerava potovati na tak na?in ali pa morda razmi?lja o operaciji kolena, ki bi mu omogo?ila, da bi potoval tako kot v?asih. »Mislim, da ne bom mogel iti naprej z enakim tempom potovanj kot v preteklosti. Pri svojih letih in s to omejitvijo moram malo upo?asniti, da bom lahko slu?il Cerkvi. Ali pa nasprotno, razmisliti o mo?nosti, da se umaknem. In to z vso iskrenostjo: to ni nobena katastrofa, pape?a se lahko zamenja, ni problema! Vendar pa mislim, da moram napore nekoliko omejiti. Operacija kolena v mojem primeru ne pride v po?tev. Tehniki pravijo, da ja, vendar pa je problem anestezije: pred desetimi meseci sem dobil ve? kot ?esturno anestezijo in ?e vedno ?utim sledi. Z anestezijo se ne igra. ?e naprej bom sku?al potovati in biti blizu ljudem, ker verjamem, da je to na?in slu?enja. Toda ve? kot to ne morem re?i.«

Kazahstan, Ju?ni Sudan, Kongo

Glede prihodnjih potovanj pa je sveti o?e dejal, da bi ?el rad v Kazahstan, kjer bo potekal kongres verstev, saj bo ?lo za mirno potovanje. Na vpra?anje, ?e ne bi ?el morda tudi v Ukrajino, je odgovoril, da je ?e povedal, da bi rad ?el, vendar je odvisno od tamkaj?nje situacije. Dodal je, da mora iti tudi v Ju?ni Sudan, ?e prej kot v Kongo, saj gre za potovanje s canterburyjskim nad?kofom in ?kofom ?kotske Cerkve, s katerima je bil pred tremi leti skupaj na duhovnem odmiku v Vatikanu. Obisk Konga bo predvidoma prihodnje leto, ker je de?evno obdobje. »Bomo videli, jaz sem pripravljen iti, vendar bomo videli, kaj bo rekla noga.«

Jezuitska duhovnost

Francoska novinarka Caroline Pigozzi je spomnila, da je pred devetimi leti pape? na njeno vpra?anje, ?e se ?e ?uti jezuit, odgovoril pozitivno. Lani pa je med sre?anjem z jezuiti v Gr?iji dejal, da potrebno vsak za?eti proces pustiti, da se razvije, da delo raste, in se potem umakniti. »To mora storiti vsak jezuit, nobeno delo ne pripada njemu, ker pripada Gospodu,« je tedaj dejal sveti o?e. Pigozzijevo je zanimalo, ?e lahko to velja tudi za pape?a, ki je jezuit, torej da bi se lahko tudi sam umaknil. »Jezuit si prizadeva, da bi izpolnil Bo?jo voljo. Tudi pape? jezuit mora delati enako. ?e ti Gospod re?e, pojdi naprej, gre? naprej. ?e ti Gospod re?e, pojdi v kot, gre? v kot. Gospod lahko re?e tudi: "Odpovej se slu?bi!" Gospod je tisti, ki ukazuje. Ko je bil nek jezuit neko? utrujen in bolan, je svetemu Ignaciju rekel, da ne more moliti. In dovolil mu je, da je opustil molitev, nikoli pa izpra?evanja vesti: dvakrat na dan pogledati, kaj se dogaja v srcu. Ne gre za grehe ali ne grehe, ne: "Kateri duh me je danes spodbujal?" Na?a poklicanost pravi: i??i, kaj se je zgodilo danes. Menim, da je to redovni?ki na?in ?ivljenja jezuita: biti v duhovnem razlo?evanju, sprejemati odlo?itve, izbirati poti, pa tudi kompromise. Razlo?evanje je klju?nega pomena v poklicanosti jezuita. To je pomembno. Sveti Ignacij je bil pri tem zelo odlo?en, saj je bila njegova izku?nja duhovnega razlo?evanja tista, ki ga je pripeljala do spreobrnjenja. In Duhovne vaje so resni?no ?ola razlo?evanja. Jezuit mora biti torej ?lovek razlo?evanja; razlo?evati situacije, lastno vest, odlo?itve, ki jih je treba sprejeti, in zato mora biti odprt za vse, kar od njega zahteva Gospod. Tak?na je na?a duhovnost.«

Pape? ali jezuit?

Na vpra?anje, ?e se sedaj ?uti bolj pape? ali bolj jezuit, pa je sveti o?e odgovoril: »Tega nisem nikoli tehtal. ?utim, da sem Gospodov slu?abnik, z jezuitskim na?inom ravnanja. Pape?ka duhovnost ne obstaja. Vsak pape? nadaljuje s svojo duhovnostjo. Pomislite na svetega Janeza Pavla II. z njegovo ?udovito marijansko duhovnostjo. Imel jo je ?e prej in jo je imel tudi kot pape?. Pomislite na ?tevilne pape?e, ki so nadaljevali s svojo duhovnostjo. Pape?evanje ni duhovnost, ampak je delo, funkcija, slu?ba. Vsak jo uresni?uje s svojo duhovnostjo, svojimi milostmi, svojo zvestobo, pa tudi s svojimi grehi. Vendar pape?ka duhovnost ne obstaja, zato je tudi ni mogo?e primerjati z jezuitsko.«

Sinodalna pot Cerkve v Nem?iji

Vpra?anje nem?ke novinarke Severine Elizabeth Bartonitschek se je nana?alo na izjavo Svetega sede?a o nem?ki sinodalni poti, ki pa je bila brez podpisa. Zanimalo jo je, ?e pape? meni, da tak?en na?in komuniciranja prispeva k dialogu ali pa ga ovira. Sveti o?e je dejal, da je ?lo za izjavo Dr?avnega tajni?tva in da je bila napaka, da to ni bilo zapisano. Pri tem je poudaril, da je ?lo za administrativno in ne namerno napako. »Glede sinodalne poti sem napisal pismo, to sem storil sam: po mesecu dni molitve, razmi?ljanja, posvetovanj. In povedal sem vse, kar sem imel povedati o sinodalni poti, drugega ne bom rekel. Tisto pismo, ki sem ga napisal pred dvema letoma, je pape?ki nauk o sinodalni poti. Nisem se posvetoval v kuriji. To sem naredil kot svojo pot in tudi kot pastir za Cerkev, ki i??e pot; kot brat, kot o?e in kot vernik. To je moje sporo?ilo. Vem, da to ni lahko, vendar vse pi?e v tem pismu.«

Politi?na situacija v Italiji

Na vpra?anje italijanskega novinarja glede situacije v Italiji, predvsem v zvezi s padcem vlade, je pape? odgovoril, da se ne ?eli vme?avati v italijansko notranjo politiko. Dejal je, da je enega izmed sodelavcev vpra?al, koliko vlad je imela dr?ava v tem stoletju. Odgovoril mu je, da 20, kar je po pape?evem mnenju zgovoren odgovor. V lu?i prihodnjih volitev je politike pozval k dr?avljanski odgovornosti.

Kak?ne lastnosti naj bi imel pape?ev naslednik?

V pripravi na konzistorij, ki bo potekal konec avgusta, je novinarko Evo Fernadez zanimalo, ?e je pape? kdaj pomislil, kak?ne lastnosti bi si ?elel, da bi imel njegov naslednik. »To je delo Svetega Duha. Jaz si nikoli ne bi upal pomisliti. Sveti Duh zna to storiti bolje kot jaz, bolje kot mi vsi. Ker On navdihuje pape?eve odlo?itve, vedno navdihuje. Ker je ?iv v Cerkvi, Cerkve si ne moremo predstavljati brez Svetega Duha. On je tisti, ki ustvarja razlike, povzro?a tudi hrup – pomislite na binko?tno jutro – in nato ustvarja harmonijo. Pomembno je, da govorimo o "harmoniji" in ne o "enotnosti". Enotnost da, toda harmonija, ne kot nekaj stalnega. Sveti Duh ti daje postopno harmonijo, ki se nadaljuje. V?e? mi je, kar pravi sveti Bazilij o Svetem Duhu: Ipse armonia est, On je harmonija. On je harmonija, ker najprej naredi hrup z razli?nimi karizmami. Zato prepustimo to delo Svetemu Duhu.«

Vloga ?ena pri prena?anju vere

Ob koncu je sveti o?e spregovoril ?e o liku svete Ane, ki mu je bil med tokratnim potovanjem ?e posebej blizu. Ob tem je ponovno poudaril vlogo ?ena pri predajanju vere. »Vera se prena?a v nare?ju mater, v nare?ju babic. Vero smo prejeli v tej ?enski nare?ni obliki, in to je zelo pomembno: vloga ?ena pri prenosu vere in razvoju vere. Mama ali babica je tista, ki u?i moliti, ki otroku razlo?i prve stvari, ki jih ne razume o veri. … Cerkev je tista, ki prena?a vero; Cerkev je ?enska, Cerkev je nevesta, Cerkev ni mo?ki, Cerkev je ?ena. In vstopiti moramo v to misel Cerkve kot ?ene. … Materinstvo Cerkve je podoba Gospodove Matere. V tem smislu je pomembno poudariti pomen materinskega nare?ja pri prena?anju vere. To sem odkril ob branju mu?eni?tva Makabejcev: dvakrat ali trikrat pi?e, da jih je mati spodbujala v svojem nare?ju. Vera se mora prena?ati v nare?ju. To nare?je govorijo ?ene. To je veliko veselje Cerkve. To sem ?elel jasno povedati z mislijo na sveto Ano. Hvala, hvala za potrpe?ljivost. Hvala za poslu?anje.«