杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape? Fran?i?ek je med sre?anjem ponovno izrazil »ogor?enje in sram zaradi trpljenja, ki so ga utrpeli staroselci« ter zagotovil prizadevanje Cerkve za ozdravitev in spravo. »Zgodovina bole?ine in preziranja« izvira iz »kolonizacijske miselnosti«, je dejal in opozoril, da »ideolo?ke kolonizacije« obstajajo tudi danes.

Zdrave vrednote staroselskih kultur so navdih za vse nas

Spomnil je na staroselske prebivalce, ki so znali varovati zemljo in okolje in biti zvesti harmoni?nemu pogledu na stvarstvo, ki ?loveka u?i ljubiti Stvarnika in ?iveti v simbiozi z ostalimi ?ivimi bitji. »Iz tega se lahko veliko nau?imo, iz sposobnosti prisluhniti Bogu, ljudem in naravi,« je dejal in pripomnil, da ravno to potrebujemo v naglici dana?njega sveta, za katerega je zna?ilno stalno hitenje, ki »ote?uje zares ?love?ki, trajnostni in celostni razvoj« ter ustvarja »dru?bo utrujenosti in razo?aranja«. Zdrave vrednote, ki so navzo?e v staroselskih kulturah, so »navdih za vse nas« in lahko »pomagajo ozdravitvi ?kodljive navade izkori??anja – izkori??anja stvarstva, a tudi odnosov in ?asa« – ter »urediti ?love?ko delovanje, ki sloni izklju?no na koristnosti in dobi?ku«.

Priznati svoje napake in spodbujati legitimne pravice avtohtonih ljudstev

Ta temeljna spoznanja, je nadaljeval pape?, so bila v preteklosti nasilno zavrnjena: »Mislim predvsem na politike asimilacije in pravnomo?nosti, vklju?no s sistemom reziden?nih ?ol, ki je prizadel mnoge staroselske dru?ine, spodkopal njihov jezik, kulturo in pogled na svet. V ta ob?alovanja vreden sistem, ki so ga spodbujale takratne vladne oblasti in ki je ?tevilne otroke lo?il od njihovih dru?in, je bilo vklju?enih ve? lokalnih katoli?kih ustanov. Zato izra?am sram in bole?ino ter skupaj s ?kofi te dr?ave ponavljam svojo pro?njo za odpu??anje zaradi zla, ki so ga mnogi kristjani storili staroselskim prebivalcem. Tragi?no je, ?e se verniki, kot se je zgodilo v tistem zgodovinskem obdobju, prilagodijo posvetni koristi in ne evangeliju. ?e je kr??anska vera imela bistveno vlogo pri oblikovanju najvi?jih idealov Kanade, za katere je zna?ilna ?elja po izgradnji bolj?e dr?ave za vse njene prebivalce, je nujno treba priznati svoje napake in si skupaj prizadevati za to, za kar vem, da je vsem skupno: spodbujati legitimne pravice avtohtonih ljudstev ter pospe?evati procese ozdravitve in sprave med njimi in neavtohtonimi prebivalci v dr?avi.«

Cerkev podpira staroselskih kultur

Pape? je zagotovil, da Sveti sede? in lokalne katoli?ke skupnosti gojijo konkretno ?eljo po »spodbujanju staroselskih kultur« na duhovni ravni in tudi s pozornostjo do njihovih kulturnih tradicij, obi?ajev, jezikov in njihovih vzgojnih na?inov. »?elimo obnoviti odnos med Cerkvijo in avtohtonim prebivalstvom Kanade, ki ga zaznamuje ljubezen, ki je obrodila odli?ne sadove, in ?al tudi rane, ki jih posku?amo razumeti in ozdraviti,« je dejal in ponovno priznal »ogor?enje in sram zaradi trpljenja, ki so ga utrpeli staroselci«, ter zagotovil pripravljenost, da »nadaljuje bratsko in potrpe?ljivo pot, ki jo je treba prehoditi skupaj z vsemi Kanad?ani v skladu z resnico in pravico, pri tem pa si prizadevati za ozdravitev in spravo«.

Kolonizacijska miselnost

Ta »zgodovina bole?ine in preziranja« izvira iz »kolonizacijske miselnosti«, ki je ni enostavno pozdraviti. Danes gre za primer »ideolo?kih kolonizacij«: »?e je neko? kolonialisti?na miselnost zanemarjala konkretno ?ivljenje ljudi in jim vsiljevala vnaprej dolo?ene kulturne vzorce, tudi danes »ne manjka ideolo?kih kolonizacij«, ki nasprotujejo resni?nosti bivanja, du?ijo naravno privr?enost vrednotam ljudstev ter posku?ajo izkoreniniti njihove tradicije, zgodovino in verske vezi.« Po pape?evih besedah je to miselnost, ki domnevno presega »temne strani zgodovine« in daje prostor »kulturi ukinjanja, ki preteklost vrednoti le glede na dolo?ene aktualne kategorije«. Tako se uvaja »kulturna moda«, ki vse naredi enako, ne dopu??a razlik in se osredoto?a le na sedanji trenutek, na potrebe in pravice posameznikov, pogosto pa »zanemarja dol?nosti do naj?ibkej?ih in najranljivej?ih: revnih, migrantov, ostarelih, bolnih, nerojenih ...«.

Varovati in za??ititi dru?ine

Sveti o?e je zato izpostavil pomembno vlogo vlaganja v »?love?ke skupnosti, ki niso homogene, temve? dejansko odprte in vklju?ujo?e. Ovrednotiti je treba vsako dru?ino, ki je bistvena celica dru?be in prva konkretna dru?bena realnost. Opozoril je, da pa jo danes ogro?ajo dru?insko nasilje, delavna naglica, zapu??anje ostarelih in bolnih. »Staroselsko prebivalstvo nas lahko veliko nau?i o varovanju in za??iti dru?ine, kjer se ?e kot otroci nau?ijo prepoznati, kaj je prav in kaj ne, povedati resnico, deliti, popraviti krivice, za?eti znova in se spraviti. Naj nam bo zlo, ki so ga do?ivela staroselska ljudstva, danes v svarilo, da se skrb za dru?ino in njene pravice ne bi odrinila na stranski tir v imenu morebitnih proizvodnih potreb in interesov posameznikov,« je dejal.

Gledati na sedem prihodnjih generacij

V nadaljevanju se je pape? Fran?i?ek dotaknil teme vojne ter poudaril, da nam sveta ni treba deliti na prijatelje in sovra?nike, se oddaljevati in oboro?evati do zob: »Zatekanje k oboro?evanju in strategije odvra?anja ne bodo prinesle miru in varnosti. Ni se treba spra?evati, kako nadaljevati vojne, ampak kako jih ustaviti. In prepre?iti, da bi bili ljudje spet talci v prime?u zastra?ujo?ih dolgotrajnih hladnih vojn. Potrebujemo ustvarjalne in dolgoro?ne politike, ki znajo izstopiti iz okvirov strank, da bi zagotovile odgovore na globalne izzive.«

»Dana?nje velike izzive, kot so mir, podnebne spremembe, posledice pandemije in mednarodne migracije, zdru?uje ena stalnica: so globalni in zadevajo vse. In ?e vsi govorijo o potrebi po celoti, politika ne more ostati ujetnica strankarskih interesov. Kot u?i domorodna modrost, je treba znati gledati na sedem prihodnjih generacij in ne na takoj?nje koristi, volilne roke ali podporo lobijev.« Prav tako je treba »upo?tevati ?elje mladih generacij po bratstvu, pravi?nosti in miru«. »Tako kot je treba za povrnitev spomina in modrosti prisluhniti starej?im, tako je treba za zagon in prihodnost sprejeti sanje mladih. Zaslu?ijo si bolj?o prihodnost od tiste, ki jim jo pripravljamo, zaslu?ijo si, da sodelujejo pri odlo?itvah za gradnjo dana?njega in jutri?njega dne, zlasti za ohranitev skupnega doma, za katerega so vrednote in nauki avtohtonih ljudstev dragoceni.«

Multikulturalizem zna?ilen za Kanado

Pape? je ob koncu spregovoril ?e o multikulturalizmu, ki je osnova dru?bene kohezije in temeljna zna?ilnost Kanad?anov. So narod, ki zna vklju?evati. »Multikulturalizem je stalen izziv: pomeni sprejeti in zaobjeti razli?ne prisotne komponente ter spo?tovati raznolikost njihovih tradicij in kultur, ne da bi mislili, da je ta proces enkrat za vselej kon?an.« Kot je dodal, v tem smislu zelo ceni velikodu?nost pri sprejemanju ?tevilnih ukrajinskih in afganistanskih migrantov. Pomembno je »prese?i retoriko strahu v zvezi z migranti in jim glede na mo?nosti dr?ave dati konkretno prilo?nost, da se odgovorno vklju?ijo v dru?bo«, za kar so nujne pravice in demokracija. A prav tako se je treba »soo?iti z individualisti?no miselnostjo in se zavedati, da skupno ?ivljenje temelji na predpostavkah, ki jih politi?ni sistem sam ne more ustvariti. Tudi pri tem nam je avtohtona kultura v veliko oporo, saj nas opozarja na pomen vrednot dru?benosti. Tudi katoli?ka Cerkev s svojo univerzalno razse?nostjo in skrbjo za najranljivej?e, s svojim legitimnim slu?enjem v korist ?love?kega ?ivljenja na vseh stopnjah, od spo?etja do naravne smrti, z veseljem ponuja svoj prispevek.«

Rev??ina – prisotna predvsem med staroselci

Spomnil je ?e na rev??ino in izpostavil potrebo po odpravi nepravi?nosti, ki onesna?uje na? svet in zaradi katere je obilje darov stvarstva razdeljeno preve? neenakomerno. Po pape?evih besedah je »?kandalozno, da bogastvo, ustvarjeno z gospodarskim razvojem, ni v korist vseh dru?benih sektorjev«. »In ?alostno je, da je ravno med staroselci pogosto veliko rev??ine, s katero so povezani tudi drugi negativni kazalniki, kot so nizka stopnja izobrazbe, te?aven dostop do stanovanj in zdravstvenega varstva.« Pape? je zato spodbudil k sprejemanju ekonomskih in dru?benih odlo?itev, ki bodo usmerjene v delitev in skrb za osebe v stiski.