Kraji, ki jih bo pape? obiskal v Québecu: nad?kofija, bazilika sv. Ane, katedrala
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Nad?kofijska rezidenca
Sveti o?e bo v Quebecu nastanjen v tamkaj?nji nad?kofijski rezidenci, ki je bila zgrajena med letoma 1844 in 1847 po na?rtih arhitekta Thomasa Baillairgéja. Trinadstropna stavba z rustikalno fasado je bila kmalu po izgradnji raz?irjena na zahodnem delu. Konec osemdesetih let 19. stoletja je streho zajel po?ar, pri ?emer je bila kupola popolnoma uni?ena. Leta 1903 je zgradbo prenovil arhitekt François-Xavier Berlinguet in stransko fasado obogatil z balkonom in stebri, da bi tako izbolj?al pogled na mesto in reko. Stavba je bila dolgo ?asa sredi??e upravnih in pastoralnih slu?b nad?kofije, danes pa se uporablja kot nad?kofijska rezidenca. Na njej bo v petek, 29. julija, potekalo tudi zasebno sre?anje svetega o?eta s ?lani Dru?be Jezusove ter z delegacijo avtohtonih prebivalcev, ki ?ivijo v Québecu.
Bazilika sv. Ane v Sainte-Anne-de-Beaupré
V ?etrtek, 28. julija, dopoldan po lokalnem ?asu se bo pape? Fran?i?ek iz Quebeca odpravil v 35 kilometrov oddaljeni kraj Sainte-Anne-de-Beaupré, kjer se nahaja najstarej?e romarsko sveti??e v Severni Ameriki. Sveti o?e bo v narodnem sveti??u, posve?enem sveti Ani, zavetnici Kanade, ki ga vsako leto obi??e skoraj milijon romarjev, daroval sveto ma?o.
Prva cerkev je bila zgrajena leta 1658 za ?ude?ni kip svetnice, pozneje pa so jo ve?krat pove?ali in obnovili. Leta 1922 je stavbo uni?il po?ar, v dvajsetih letih 20. stoletja pa so za?eli graditi sedanjo stavbo, ki jo je zasnoval pari?ki arhitekt Maxime Roisin, leta 1976 pa jo je posvetil kardinal Maurice Roy. Zgodba pravi, da je eden izmed prvih graditeljev cerkve v 17. stoletju, ki je zbolel za hudo skoliozo, ob koncu gradnje ozdravel in je lahko hodil brez bergel. Kmalu je bazilika postala romarski kraj in kraj ?ude?nih ozdravljenj. ?tevilni obiskovalci se danes tega ?ude?a spominjajo tako, da pri vhodnih vratih pustijo berglo. Cerkev je zgrajena v neoromanskem slogu v obliki latinskega kri?a s petimi ladjami. Na vrhu strehe med dvema stolpoma stoji kip svete Ane, ki je bil ?ude?no re?en v po?aru, ki je uni?il staro baziliko.
Strop bazilike krasi mozaik, ki prikazuje ?ivljenje Marijine matere, poleg tega pa se v cerkvi nahaja ?e 240 vitra?ev ter kipi in slike evropskih in kanadskih umetnikov. Med njimi so: ?ude?ni kip, izklesan iz enega samega kosa hrastovega lesa, ki prikazuje sveto Ano z Marijo v naro?ju, ki ima na glavi zlato krono z diamanti; ena najlep?ih kopij Michelangelove Pieta, ki jo hranijo v baziliki sv. Petra. Pred sveti??em stoji vodnjak, s katerim so leta 2008 obele?ili 350-letnico sveti??a.
Kompleks bazilike vklju?uje tudi druge kapele, kri?ev pot in kopijo Svetih stopnic iz leta 1891, ki se nahajajo v Rimu. V sveti??u so tri relikvije svete Ane, eno izmed njih je leta 1892 podaril pape? Leon XIII.
Katedrala Notre-Dame de Québec
V ?etrtek popoldan bo sveti o?e obhajal ve?ernice s ?kofi, duhovniki, diakoni, posve?enimi osebami, semeni??niki in pastoralnimi delavci v katedrali Notre-Dame de Québec. Le-ta stoji na mestu prve kapele, ki jo je francoski raziskovalec Samuel de Champlain zgradil leta 1633. Leta 1647 je bila zgrajena cerkev z imenom Notre-Dame de la Paix (Na?a Gospa Miru). Leta 1664 je postala prva ?upnijska cerkev severno od Mehike in je bila posve?ena Brezmade?ni. Leta 1674 je po imenovanju Fran?i?ka de Lavala za prvega ?kofa nove ?kofije Quebec dobila naziv katedrale, dvesto let pozneje pa jo je pape? Pij IX. povzdignil v baziliko. Cerkev je bila med britanskim obleganjem leta 1759 bombardirana in po?gana, nato pa obnovljena. V naslednjih desetletjih so bili dodani razli?ni deli in okrasni elementi. Leta 1922 je bila ponovno po?gana in drugi? obnovljena po starih na?rtih. Od leta 1650 do leta 1898 je bilo pod stavbo pokopanih pribli?no 900 ljudi, ob obnovi katedrale leta 1923 pa so ji dodali kripto, kjer je sedaj pokopanih ve?ina ?kofov, nad?kofov in kardinalov ?kofije ter ?tirje guvernerji Nove Francije.
Cerkev ima neoklasicisti?no fasado z dvema asimetri?nima stolpoma. V notranjosti lahko ob?udujemo razko?ne vitra?e, ki sta jih zasnovali podjetji iz Münchna in Pariza, ?udovite slike, nad?kofov prestol, tri orgle Casavant, svetilko za kor, darilo Ludvika XIV, in pozla?ene skulpture nad korom, vklju?no z mojstrovino baldahina, ki ga je oblikoval in izdelal François Baillairgé, slavni francosko-kanadski slikar, kipar in arhitekt. Podpirajo ga stene prezbiterija in se opira na skulpture angelov ter daje vtis, da lebdi nad glavnim oltarjem. V katedrali je tudi grob svetega Fran?i?ka de Lavala, velik relikviarij kanadskih svetnikov in bla?enih, krasijo pa jo tudi sveta vrata, ki so jih s pape?evim dovoljenjem namestili ob 350-letnici povi?anja v ?upnijo leta 2014. Pape? Janez Pavel II. je svoj pastoralni obisk v Kanadi leta 1984 za?el z prav z molitvijo v katedrali Notre-Dame de Québec.
