杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Sveti o?e je na za?etku spregovoril o sinodalni poti, ki ji ustreza ?e samo razumevanje Zdru?enja agencij za pomo? vzhodnim Cerkvam. Postopek predstavitve projekta za pomo? dejansko pomeni vklju?evanje ve? akterjev: osebe, ki projekt predstavi, strokovnjakov, ki so odgovorni, da dajo svoj prispevek, ?kofa ali redovnega predstojnika, pape?kih predstavni?tev, dikasterija za vzhodne Cerkve in agencij z vsemi, ki so del njihovih pisarn.

»Vsak ima svojo vlogo in je poklican k dialogu z drugimi, tako da se posvetuje, ?tudira, spra?uje in ponuja predloge in razlage, pri tem pa hodi skupaj z drugimi. Ra?unalni?ka orodja, ki jih pripravljajo va?i uradi, bodo pove?ala u?inkovitost procesa, vendar je pomembno, da podpirajo sre?anje in soo?enje, ki ste ju razvili v teh letih, ter tako pomagali razvijati simfonijo karitativnosti,« je dejal pape?.

V simfoniji karitativnosti iskati ugla?enost

Ko orkester igra pomembno delo, mora pred za?etkom uglasiti instrumente. Samo tako bo izvedba vredna in bo razkrila odli?nost glasbenikov. Pape? je zbrane spodbudil, naj pri pripravljanju simfonije karitativnosti ?e naprej i??ejo ugla?enost in se izogibajo vsem sku?njavam, da bi se izolirali in zaprli vase in v svoje skupine, naj ostajajo odprti za sprejemanje tistih bratov in sester, ki jim jih Duh predlaga, naj jim ustvarijo izku?njo bli?ine in slu?enja vzhodnim katoli?kim Cerkvam, tako v domovini kot diaspori.

»Pomembno je, da se uglasimo, prisluhnemo drug drugemu, kar olaj?a razlo?evanje in vodi k skupnim, resni?no cerkvenim odlo?itvam,« je dejal in spomnil, da je ROACO na ta na?in deloval v primerih zasedanja katoli?kih ?kofov v Siriji in konference, ki je marca potekala v Damasku in v katero je bilo aktivno vklju?enih veliko mladih. »V pu??avi rev??ine in obupa zaradi dvanajstih let vojne, ki je razdejala ljubljeno in trpin?eno Sirijo, ste kot Cerkev lahko odkrili, da bodo izviri, ki bodo ponovno razcveteli stepe in dali vodo ?ejnim, za?eli vreti le, ?e bo vsak znal opustiti dolo?eno avtoreferencialnost in prisluhniti drugim, da bi prepoznal prave prednostne naloge. Seveda so to le kapljice v morju potreb, vendar kapljica Cerkve ne sme manjkati, medtem ko vedno pri?akujemo, da mednarodna skupnost in lokalne oblasti ne ugasnejo zadnjega plamena upanja za to trpe?e ljudstvo.«

Bli?nji vzhod

Sinodalni slog je spodbujal tudi izredno zasedanje ?kofovske sinode o Bli?njem vzhodu. Septembra bo minilo deset let od apostolske spodbude Cerkev na Bli?njem vzhodu, ki jo je potrdil Benedikt XVI. med svojim potovanjem v Libanon.

Kot je pripomnil Fran?i?ek, se je v desetih letih zgodilo veliko stvari: »Pomislimo na ?alostne dogodke v Iraku in Siriji, na pretrese v sami de?eli ceder. Imeli smo tudi nekaj ?arkov upanja, kot je podpis Dokumenta o ?love?kem bratstvu v Abu Dabiju. Sadove sinode za Bli?nji vzhod bo treba preveriti na terenu, medtem pa je treba poiskati posodobljena orodja in primerne na?ine za izra?anje bli?ine Cerkvam v regiji. Upamo tudi, da se bo nadaljevalo delo za usklajevanje o Siriji in Iraku, ki se je za?elo pred nekaj leti, pri ?emer je v skupni razmislek vklju?en tudi Libanon.«

Na nasilje odgovoriti z mo?jo molitve in konkretno pomo?jo ljubezni

»Prosim vas, ?e naprej imejte pred o?mi podobo dobrega Samarijana: to ste ?e storili in vem, da boste to ?e naprej po?eli zaradi drame, ki jo je povzro?il konflikt, ki je iz Tigraja ponovno prizadel Etiopijo in deloma sosednjo Eritrejo, ter zlasti zaradi ljubljene in mu?ene Ukrajine. Tu smo se vrnili k drami Kajna in Abela; razdivjalo se je nasilje, ki uni?uje ?ivljenje, lucifersko, diaboli?no nasilje, na katerega smo verniki poklicani odgovoriti z mo?jo molitve, s konkretno pomo?jo ljubezni, z vsemi kr??anskimi sredstvi, da bi se oro?je umaknilo pogajanjem,« pri ?emer se je pape? zbranim zahvalil, da so pomagali prinesti ne?nost Cerkve in pape?a v Ukrajino in v dr?ave, kjer so bili sprejeti begunci.

»V veri vemo, da se bodo vi?ine ?love?kega napuha in malikovanja zmanj?ale, doline opusto?enja in solz pa napolnile. A prav tako si ?elimo, da bi se kmalu izpolnila tudi Izaijeva prerokba o miru: da narod ne bo ve? dvignil roke proti narodu in bodo me?i postali leme?i in sulice srpi« (prim. Iz 2,4). Namesto tega pa se zdi, da gre vse v nasprotno smer: zmanj?uje se koli?ina hrane in pove?uje se hrup oro?ja. To je kajnovski vzorec, ki danes vlada zgodovini. Zato ne prenehajmo moliti, se postiti, pomagati in delati, da bi poti miru na?le mesto v d?ungli sporov.«