Pape? sprejel kanadske staroselce: resnica, pravica, ozdravitev, sprava
Andreja ?ervek – Vatikan
Z dvema skupinama predstavnikov kanadskih avtohtonih ljudstev, in sicer s pribli?no desetimi predstavniki Metisov in osmimi predstavniki Inuitov, se je sveti o?e sre?al v?eraj, 28. marca. Delegaciji, ki ju je spremljalo nekaj ?kofov Kanadske ?kofovske konference, sta se s pape?em sre?ali v apostolski knji?nici v dveh zaporednih avdiencah, vsaka pa je trajala pribli?no eno uro. Kot pi?e v izjavi tiskovnega urada Svetega sede?a, sta sre?anji bili zaznamovani s »pape?evo ?eljo, da prisluhne in nameni prostor bole?im zgodbam pre?ivelih«. Danes dopoldne je potekala ?e ena avdienca. V petek, 1. aprila, pa bo v vatikanski apostolski pala?i skupna sklepna avdienca.
Prisilna kulturna asimilacija staroselcev v Kanadi
Novice o odkritju posmrtnih ostankov dvesto petnajstih staroselskih otrok, ki so bili gojenci nekdanjega katoli?kega internata v Kamloopsu v Britanski Kolumbiji v Kanadi, so svet pretresle maja lansko leto. Na svetlo so postavile pretresljivo zgodovino prisilne kulturne asimilacije staroselcev, ki jo je uvajala kanadska vlada z ustanavljanjem ?ol za staroselske otroke, katerih upravljanje je dodelila verskim ustanovam, med katerimi je bila tudi katoli?ka Cerkev. Otroke so prisilno lo?ili od dru?in in jih naselili v ?olah in internatih, kjer niso smeli uporabljati maternega jezika in so morali opustiti vse tradicionalne navade svojega ljudstva. Pogosto so bili ?rtve najhuj?ih nasilnih zlorab.
Pape? Fran?i?ek se je nemudoma odzval na pretresljive novice iz Kanade, povezane z najdbo neozna?enih grobov na ozemlju nekdanje ?ole za staroselske otroke, ki jo je vodila katoli?ka Cerkev. Med nedeljskim opoldanskim nagovorom, 6. junija 2021 je spodbudil k nadaljnjemu sodelovanju politi?nih in verskih oblasti v Kanadi, da bi se dogodki razjasnili in bi se nadaljevalo pot sprave in ozdravitve. Kanadski ?kofje so takoj prevzeli odgovornost in za?eli vrsto projektov za podporo staroselskih skupnosti, ume??enih v proces sprave, katerega klju?ni trenutek bi naj predstavljal pape?ev morebitni obisk Kanade.
Opravi?ila prihajajo zelo pozno, a ne prepozno
Pot, na katero se sveti o?e ?eli podati skupaj s kanadskimi staroselskimi ljudstvi, je »pot resnice, pravice, ozdravitve, sprave«. Cassidy Caron, predsednica Narodnega sveta Metisov (Métis National Council), je po v?eraj?njem sre?anju s pape?em izpostavila, da »priznanje in opravi?ila prihajajo zelo pozno, a nikoli ni prepozno narediti pravo stvar«. Spomnila je na »neizmerno ?tevilo ljudi, ki so nas zapustili, ne da bi bila njihova resnica sli?ana in njihova bole?ina priznana; ne da bi bili dele?ni ?love?nosti in ozdravitve, ki so si ju zaslu?ili«.
Gre za »te?ko, a bistveno« nalogo poslu?anja in razumevanja ?rtev in njihovih dru?in. Do sedaj zbrane informacije in zgodbe o tem, kar se je v prej?njem stoletju dogajalo v katoli?kih ?olah v Kanadi, je delegacija predstavila pape?u Fran?i?ku. »Usedel se je in poslu?al, prikimal je, ko so na?i pre?iveli pripovedovali svoje zgodbe. Opazila sem bole?ino v njegovih odzivih, ko se je govorilo o otrocih. Pre?iveli so naredili veliko s tem, da so povedali svojo resnico, bili so zelo pogumni,« je dejala Caron.
Delegacija je opravila te?ko delo v pripravi na potovanje v Rim in sre?anje s pape?em. »Na?e besede smo prevedli tako, da bi jih razumel,« je zatrdila in izpostavila upanje, da bosta tudi pape? in Cerkev sedaj nadaljevala to “prevajanje“, torej besede spremenila v resni?na dejanja za dosego resnice. »Ko smo pape?a Fran?i?ka povabili, naj se nam pridru?i, nam je v svojem jeziku odgovoril in ponovil “resnica, pravica, ozdravitev, sprava“. To razumemo kot njegovo osebno zavzetost.« Delegacija je zaprosila za dostop do dokumentov o ?olah, ki se nahajajo v Vatikanu. »?e naprej bomo podpirali vse, kar ljudstvo Metis potrebuje, da bi razumeli vso resnico. O dokumentih bomo govorili s pape?em med petkovo avdienco,« je ?e dodala in poudarila, da so Metisi ponosni na svojo zgodovino in kulturo.
Svojo zgodbo je povedala 85-letna Angie
Del delegacije je tudi 85-letna Angie Crerar, ki je na invalidskem vozi?ku pri?la v Rim, da bi pape?u povedala svojo zgodbo. Leta 1947 je skupaj s sestrami pri?la v eno od ?ol na severozahodu Kanade, kjer je pre?ivela dobrih deset let. Kot je povedala, so »izgubile vse, vse, razen jezika«: »Ko smo od tam od?le, sem potrebovala ve? kot 45 let, da sem nazaj dobila tisto, kar sem izgubila.« Dodala je, da ne ?eli dopustiti preteklim spominom, da jo potol?ejo, ampak raje gleda sedanjost: »Zdaj smo mo?nej?i. Niso nas zlomili, ?e vedno smo tu. Dolgo smo ?akali, vendar se zdi, da zdaj vsi sodelujejo z nami. Zame je to zmaga, zmaga na?ih ljudi za vsa izgubljena leta.«
O v?eraj?nji avdienci s Fran?i?kom je povedala, da je v Vatikan pri?la »zelo nervozna«, vendar se je zna?la pred »najmilej?o in najbolj prijazno osebo, kar sem jih kdaj sre?ala«. Pape? jo je celo objel, kar je po njenih besedah izbrisalo desetletja trpljenja: »Stala sem poleg njega ... Bilo je ?udovito. Bila sem zelo nervozna, a ko mi je spregovoril, ?eprav nisem razumela vsega, kar je rekel, sem zaradi njegovega nasmeha, odzivov in telesne govorice za?utila, da je ta ?lovek moj prijatelj.«
Martha Greig, pre?ivela in ?lanica delegacije Inuitov, je dejala: »Pape?u sem povedala, da morajo ljudje ozdraveti in da opravi?ila predstavljajo za?etek. Povabila sem ga, naj pride v Kanado, saj bi to veliko pomenilo nekdanjim prebivalcem in njihovim dru?inam.«
Predsednik kanadskih ?kofov: prihodnost sprave
Predsednik Kanadske ?kofovske konference Raymond Poisson je dejal, da je ta serija sre?anj »izhodi??e za prihodnost sprave«. Izpostavil je pogum delegatov, ki prina?ajo »globoke ?ivljenjske izku?nje«. »?e odraslim in dru?inam pomagamo premagati njihova do?ivetja, se prenos travm na mlaj?e generacije lahko ustavi ali spremeni,« je dejal ?kof in pojasnil, da je bilo na prvih dveh sre?anjih vzdu?je »vzajemne naklonjenosti«. Izrazil je upanje, da bodo ta zasebna sre?anja pape?u pomagala »smiselno pristopiti k travmam in dedi??iti trpljenja, s katerimi se staroselska ljudstva soo?ajo ?e danes, ter tudi k vlogi katoli?ke Cerkve v sistemu ?olskih domov, ki je prispeval k zatiranju staroselskih jezikov, kulture in duhovnosti«.
