杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Brez Gr?ije bi Evropa bila manj modra in manj sre?na

Pape? je na sre?anju s predstavniki gr??ih oblasti govoril o Gr?iji kot zibelki demokracije ter izpostavil potrebo po soudele?bi in aktivnemu vklju?evanju vseh v razli?na dru?bena podro?ja. »Prihajam kot romar na te kraje, pre?ete z duhovnostjo, kulturo in civilizacijo,« je dejal ter navedel cerkvenega o?eta, svetega Gregorija Nacian?kega, ki je v Atenah iskal govorni?tvo, na?el pa sre?o. »To je bilo veselje do gojenja modrosti in delitve njene lepote. Sre?a, ki ni individualna in izolirana, ampak se zaradi ?udenja usmerja k neskon?nemu in se odpira za skupnost; modra sre?a, ki se je iz teh krajev raz?irila povsod: brez Aten in Gr?ije Evropa in svet ne bi bila to, kar sta. Bila bi manj modra in manj sre?na.«

Od koder so se ?irila obzorja ?love?tva

»Od tu so se ?irila obzorja ?love?tva,« je dodal in spregovoril o najvi?jem delu Aten, to je Akropoli: »Je poziv, da raz?irimo obzorja k Najvi?jemu: od Olimpa do Akropole in gore Atos Gr?ija vabi vse ljudi vseh ?asov, da svojo ?ivljenjsko pot usmerijo v vi?ave. K Bogu, ker potrebujemo transcendenco, da bi bili resni?no ?love?ki. In medtem ko se danes na Zahodu, ki je nastal tukaj, potrebo po nebesih ho?e zabrisati, mi pa smo ujeti v naglico tiso?erih zemeljskih hitenj in v nenasitni pohlep razosebljajo?ega potro?ni?tva, nas ti kraji vabijo, da se ?udimo neskon?nosti, lepoti bivanja in veselju vere. Tu so potekale poti evangelija, ki so povezale Vzhod in Zahod, svete kraje in Evropo, Jeruzalem in Rim; evangeliji, ki so bili, da bi svetu prinesli dobro novico o Bogu, ki ljubi ?loveka, napisani v gr??ini, nesmrtnem jeziku, ki ga je uporabila Beseda – Logos – za izra?anje, jeziku ?love?ke modrosti, ki je postal glas bo?je Modrosti.«

Zibelka demokracije, ki je postala dom demokrati?nih narodov

Atene pa ne usmerjajo pogleda samo v vi?ave, ampak tudi k drugemu, na kar nas spominja morje te de?ele, ki je postavljena v sredi??e Sredozemlja, da bi bila »most, ki povezuje ljudi«. Spomnil je na velike gr?ke filozofe, kot sta Sokrat in Aristotel, ter izpostavil, da se je tukaj rodila demokracija. »Zibelka je tiso?letja pozneje postala dom, velik dom demokrati?nih narodov,« pri ?emer je mislil na Evropsko unijo ter na sanje o miru in bratstvu, ki jih predstavlja za mnoge narode.

Soudele?ba vseh je temeljna

Pape? pa je spregovoril tudi o »odmikanju od demokracije«, ki ga je zaznati danes ne le na evropski celini. Demokracija »zahteva soudele?bo in vklju?enost vseh in torej terja veliko truda in potrpe?ljivosti. Je kompleksna, medtem ko je avtoritarizem nagel in se lahka  zagotovila, ki jih ponujajo populizmi, zdijo mamljiva. V ?tevilnih dru?bah, ki jih skrbi za varnost in so omamljene s potro?ni?tvom, utrujenost in nezadovoljstvo vodita v nekak?en "demokrati?ni skepticizem". Soudele?ba vseh pa je temeljna zahteva, ne le zaradi doseganja skupnih ciljev, temve? tudi zato, ker ustreza temu, kar smo: dru?bena bitja, neponovljiva in hkrati soodvisna.«

A skepticizem do demokracije obstaja tudi zaradi »oddaljenosti institucij, bojazni pred izgubo identitete, birokracije«. »Re?itev za to ni v obsesivnem iskanju priljubljenosti, v ?elji po prepoznavnosti, v razgla?anju nemogo?ih obljub ali v privr?enosti abstraktnim ideolo?kim kolonizacijam, temve? v dobri politiki. Kajti politika je dobra in taka mora biti tudi v praksi, v kolikor je najvi?ja odgovornost dr?avljana, v kolikor je umetnost skupnega dobrega.«

Preiti k aktivnemu vklju?evanju vseh

Da bi v dobrem bili dejansko soudele?eni, je po pape?evem prepri?anju treba prednostno pozornost nameniti naj?ibkej?im. To je smer, ki ji je treba slediti in ki jo je De Gasperi, ustanovitelj Evrope, pokazal kot zdravilo proti polarizacijam, ki demokracijo sicer o?ivljajo, a jo lahko tudi poslab?ajo. »Veliko se govori o tem, kdo gre levo ali desno, vendar je odlo?ilno, da gremo naprej, in iti naprej pomeni iti k socialni pravi?nosti« (A. De Gasperi, govor v Milanu, 23. aprila 1949). Kot je dodal pape?, je v tem smislu potrebna sprememba, medtem ko se zaradi virtualnega komuniciranja vsak dan ?irijo strahovi in razvijajo teorije, ki nasprotujejo. »Namesto tega si pomagajmo, da bomo od zavzemanja strani pre?li k soudele?bi; od zavzemanja za samo svojo stran k aktivnemu vklju?evanju za pospe?evanje vseh,« je pudaril.

Ta prehod k soudele?bi mora biti motivacija za delovanje na razli?nih podro?jih. Pape? je navedel podnebje, pandemijo, skupni trg in predvsem raz?irjeno rev??ino. »To so izzivi, ki zahtevajo konkretno in dejavno sodelovanje. Mednarodna skupnost to potrebuje, da bi odprla poti k miru z multilateralizmom, ki ga ne du?ijo pretirane nacionalisti?ne zahteve. Politika to potrebuje, da bi skupne potrebe postavila pred zasebne interese. Morda se sli?i kot utopija, brezupno potovanje po razburkanem morju, dolga in neizvedljiva odiseja. A potovanje po razburkanem morju, kot nas u?i velika homerska pripoved, je pogosto edina pot. Do cilja pa se pride, ?e se spodbuja ?eljo po domu, ?eljo po skupnem napredovanju.« Pri tem je z odobravanjem spomnil na Prespanski sporazum, podpisan med Gr?ijo in in Republiko Severno Makedonijo.

Skupen boj proti podnebnim spremembam

V nadaljevanju govora je pape? Fran?i?ek spregovoril o podnebnih spremembah, pri tem pa izhajal iz simbolike oljke: »?alostno je videti, kako je v zadnjih letih pogorelo veliko stoletnih olj?nih dreves, ki so jih uni?ili po?ari, pogosto povzro?eni zaradi nenaklonjenih vremenskih pogojev, ki so posledica podnebnih sprememb. Spri?o ranjene pokrajine te ?udovite de?ele lahko oljka simbolizira voljo za boj proti podnebni krizi in njenemu opusto?enju.« Spomnil je, da se je ob koncu vesoljnega potopa, o katerem pripoveduje Sveto pismo, k Noetu vrnila bela golobica z olj?no vejico v kljunu (prim. 1 Mz 8,11). »Bila je simbol ponovnega za?etka, mo?i za spremembo ?ivljenjskega sloga, obnovitev odnosa s Stvarnikom, ustvarjenimi bitji in stvarstvom. V tem smislu upam, da bodo zavezanosti, prevzete v boju proti podnebnim spremembam, vedno bolj skupne in ne le navidezne, ampak da se bodo resno izvajale. Besedam naj sledijo dejanja, da otroci ne bodo pla?ali ?e ene hinav??ine svojih o?etov.«

Migracija. Naj bo zagotovilo prihodnosti

Oljka v Svetem pismu predstavlja tudi povabilo k solidarnosti, zlasti s tistimi, ki ne pripadajo lastnemu narodu. Gr?ija, zaznamovana z gostoljubnostjo, je na nekatere svoje otoke sprejela ve? migrantov, kot pa je tamkaj?nih prebivalcev, kar je ?e pove?alo te?ave. Kot je zatrdil pape?, pa evropsko odla?anje ?e vedno traja: »Evropska skupnost, ki jo razdvajajo nacionalisti?ni egoizmi, se v?asih zdi blokirana in neusklajena, namesto da bi bila gonilna sila solidarnosti. ?e so ideolo?ke razlike neko? prepre?evale gradnjo mostov med vzhodom in zahodom celine, je danes migracijsko vpra?anje odprlo tudi vrzeli med jugom in severom.«

Ponovno je pozval k skupnemu pogledu na vpra?anje migracije ter spodbudil, naj se »pozornost nameni najbolj potrebnim, da bodo glede na zmogljivosti posamezne dr?ave sprejeti, za??iteni, podprti in integrirani v polnem spo?tovanju njihovih ?lovekovih pravic in dostojanstva«. »Bolj kot ovira v sedanjosti je to zagotovilo za prihodnost, da bo v znamenju mirnega sobivanja s tistimi, ki so vse bolj prisiljeni be?ati v iskanju doma in upanja. So protagonisti grozljive sodobne odisejade,« je poudaril in dodal, da nas trpljenje zdru?uje in spoznanje, da pripadamo istemu krhkemu ?love?tvu, nam bo pomagalo »zgraditi bolj povezano in mirno prihodnost«. »Spremenimo to, kar se zdi kot nesre?na tegoba, v drzno prilo?nost!«

Vsak ima pravico do oskrbe in zdravljenja

Fran?i?ek se je dotaknil ?e sedanje pandemije, ki predstavlja veliko preizku?njo. Zaradi nje smo ponovno videli, kako smo krhki in potrebni pomo?i drugih. Tudi v Gr?iji je to izziv, ki zahteva ustrezno ukrepanje oblasti, pri tem je mislil na potrebo po kampanji cepljenja. »Vendar pa se je sredi velikega napora pojavil izjemen ob?utek solidarnosti, h kateremu lokalna katoli?ka Cerkev z veseljem ?e naprej prispeva v prepri?anju, da je to dedi??ina, ki se ne sme izgubiti, ko se nevihta po?asi umirja. (...) Pravica do oskrbe in zdravljenja za vse mora biti vedno privilegirana, tako da naj?ibkej?i, zlasti ostareli, ne bodo nikoli odvr?eni. ?ivljenje je namre? pravica, ne pa smrt, ki jo je treba sprejeti in ne k njej pomagati.«

Gr?ija je spomin Evrope

Ob koncu govora je sveti o?e Gr?ijo opredelil kot »spomin Evrope«. ?e enkrat se je vrnil k simboliki oljk ter dejal, da nekatere stojijo ?e od ?asa pred Kristusom. »Stoletja stare in trpe?ne so kljubovale ?asu in nas opominjajo, kako pomembno je varovati mo?ne korenine, ki so prepojene s spominom.« Kot je dodal, prihaja na gr?ka tla dvajset let po zgodovinskem obisku pape?a Janeza Pavla II. in ob dvestoti obletnici neodvisnosti Gr?ije. Znan je stavek generala Colocotronisa: »Bog je podpisal svobodo Gr?ije.« »Bog z veseljem daje svoj podpis na ?lovekovo svobodo. To je njegov najve?ji dar, ki ga tudi najbolj ceni z na?e strani. Ustvaril nas je namre? svobodne in najbolj mu je v?e?, da svobodno ljubimo njega in svojega bli?njega. To omogo?ajo zakoni, pa tudi vzgoja za odgovornost in rast kulture spo?tovanja. V zvezi s tem se ?elim ponovno zahvaliti za javno priznanje katoli?ke skupnosti in vam zagotavljam njeno pripravljenost, da spodbuja skupno dobro gr?ke dru?be in v tem smislu usmerja univerzalnost, ki je zanjo zna?ilna, v upanju, da ji bodo v praksi vedno zagotovljeni pogoji, potrebni za dobro opravljanje njenega slu?enja.«

V smeri odprtosti, vklju?enosti in pravi?nosti

»Biti bratje v znamenju kri?a v tej de?eli, blagoslovljeni z vero in kr??anskim izro?ilom, spodbuja vse vernike v Kristusu, da gojijo ob?estvo na vseh ravneh v imenu tistega Boga, ki vse objema s svojim usmiljenjem,« je dejal pape? Fran?i?ek in se gr?kim oblastem zahvalil za predanost, obenem pa pozval, naj Gr?ijo popeljejo naprej v smeri odprtosti, vklju?enosti in pravi?nosti. »Iz tega mesta, iz te zibelke civilizacije, se je in se bo vedno dvigalo sporo?ilo, ki je usmerjeno k Najvi?jemu in k drugemu; naj se na zapeljevanje avtoritarizmna odziva z demokracijo, naj se proti individualisti?ni brezbri?nosti postavi skrb za drugega, za revne in za stvarstvo, kar so bistveni temelji prenovljenega humanizma, ki ga potrebujeta na? ?as in na?a Evropa. O Theós na evloghí tin Elládha! [Bog blagoslovi Gr?ijo!]«