Pape?: Ciper, kri?i??e civilizacij, ki v sebi nosi prirojeno poklicanost k sre?anju
Andreja ?ervek – Vatikan
»Pri?el sem kot romar v de?elo, ki je majhna po geografiji, a velika po zgodovini; na otok, ki skozi stoletja ni izoliral ljudi, ampak jih je povezal; v de?elo, katere meja je morje; v kraj, ki predstavlja vzhodna vrata Evrope in zahodna vrata Bli?njega vzhoda. Ste odprta vrata, pristani??e, ki povezuje: Ciper, kri?i??e civilizacij, nosi v sebi prirojeno poklicanost k sre?anju, ki jo spodbuja gostoljubni zna?aj Cipr?anov,« je pape? nagovoril zbrane.
Biser velike vrednosti v osr?ju Sredozemlja
Izpostavil je, da se je ravno na Cipru, kjer se stikata Evropa in Vzhod, za?ela prva velika inkulturacija evangelija na celini, pri ?emer je spomnil na svetega Pavla, Barnaba in Marka. »Kar so prvi kristjani s krotko mo?jo Duha dali svetu, je bilo sporo?ilo lepote brez primere. Presenetljiva novost bla?enosti, ki je bila dosegljiva vsem, je osvojila srca in svobodo mnogih. Ta dr?ava ima v tem pogledu posebno dedi??ino, saj je bila glasnica lepote med celinami. Ciper iz?areva lepoto s svojo pokrajino, ki jo je treba za??ititi in varovati z ustreznimi okoljskimi politikami, v dogovoru s sosedi. Lepota se ka?e tudi v arhitekturi, umetnosti, zlasti sakralni umetnosti, verskih obrtnih izdelkih in ?tevilnih arheolo?kih zakladih.« Po pape?evih besedah je Ciper »biser velike vrednosti v osr?ju Sredozemlja«.
Raznovrstnost kultur
Lepota te de?ele izvira iz kultur, ki so se skozi stoletja tukaj sre?evale in me?ale. In tako je tudi danes Ciper zaznamovan z raznolikostjo: »Veliko je ljudstev in ljudi, ki so razli?nih barv in sestavljajo barvno paleto tega prebivalstva.« Navzo?ih je veliko priseljencev, ki jih je med dr?avami Evropske unije na Cipru najve?. »Varovati ve?barvno in raznovrstno lepoto celote ni lahko. Zahteva ?as in potrpe?ljivost, kot pri oblikovanju bisera, ter prostran pogled, ki zajema raznolikost kultur in daljnovidno zre v prihodnost. V tem smislu je pomembno za??ititi in spodbujati vse dele dru?be, zlasti tiste, ki so statisti?no gledano v manj?ini.« Pape? je spomnil tudi na razli?ne katoli?ke organizacije, ki bi jim koristilo ustrezno institucionalno priznanje, tako da bi bil njihov prispevek k dru?bi, zlasti izobra?evalne in dobrodelne dejavnosti, pravno opredeljen.
Pot k miru je pot dialoga
Sveti o?e pa ni zaob?el te?av, s katerimi se soo?a dr?ava. Zagotovil je svojo molitev za mir celotnega otoka. »Pot k miru, ki zdravi konflikte in obnavlja lepoto bratstva, je zaznamovana z eno samo besedo: dialog. Pomagati si moramo, da bomo verjeli v potrpe?ljivo in krotko mo? dialoga, pri tem pa ?rpali iz blagrov. Vemo, da pot ni lahka, da je dolga in vijugasta, vendar za dosego sprave ni druge mo?nosti. Upanje hranimo z mo?jo dejanj, namesto da upamo na dejanja mo?i. Kajti obstaja mo? dejanj, ki pripravlja mir: ne dejanja mo?i, gro?enj s povra?ilnimi ukrepi in razkazovanje mo?i, temve? dejanja konkretnih korakov k dialogu.« Brez dialoga namre? nara??ata sumni?avost in zamera.
Poudaril je, kako pomembno je, da je Ciper referen?na to?ka Sredozemskega morja, ki je danes ?al kraj konfliktov in humanitarnih tragedij. Je morje vseh narodov, ki dr?avo obdajajo, da bi bili povezani in ne razdeljeni. »Ciper, geografsko, zgodovinsko, kulturno in versko kri?i??e, ima ta polo?aj za izvajanje mirovnih ukrepov. Naj bo odprta ladjedelnica miru v Sredozemlju,« je pozval pape?.