杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Ekumenska molitev je potekala v petek, 3. decembra, popoldne v ?upnijski cerkvi Svetega kri?a v Nikoziji. V sredi??u so bili migranti. ?tirje med njimi – Mariamie, Thamara, Maccolins in Rozh – so s pape?em podelili svoje ?ivljenjske izku?nje. Poleg latinskega patriarha v Jeruzalemu Pierbattiste Pizzaballe in maronitskega patriarha Antiohije Béchare Boutrosa Raïja so bili prisotni predstavniki razli?nih kr??anskih veroizpovedi, ki so navzo?e na Cipru.

Malim Bog razodeva kraljestvo ljubezni, pravi?nosti in miru

Sveti o?e se je zahvalil mladim migrantom za njihova pri?evanja in dejal, da so ga zelo ganila. »Ne gre samo za ?ustvo, je mnogo ve?: je ganjenost, ki prihaja iz lepote resnice. Kot tista Jezusova, ko je rekel: “Slavim te, O?e, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otro?i?em” (Mt 11,25). Tudi jaz slavim nebe?kega O?eta, da bi se to zgodilo danes tukaj, kot tudi po vsem svetu: malim Bog razodene svoje kraljestvo, kraljestvo ljubezni, pravi?nosti in miru.«

Tako kot ti tudi Bog sanja svet miru

Potem, ko so zbrani prisluhnili pri?evanjem, po pape?evih besedah bolje razumejo prepro?ko mo? Bo?je besede, ki po apostolu Pavlu pravi: »Potemtakem niste ve? tujci in priseljenci, temve? sodr?avljani svetih in doma?ini pri Bogu« (Ef 2,19). Te besede, ki so bile zapisane kristjanom v Efezu, ki se ne nahaja dale? od Cipra, so ?asovno oddaljene, vendar pa zelo blizu, saj so zelo aktualne in kakor napisane za nas danes: »Vi niste tujci, temve? sodr?avljani.« »To je prero?tvo Cerkve: skupnost, ki z vsemi ?love?kimi omejitvami utele?a sanje Boga,« je zatrdil pape? Fran?i?ek. »Kajti tudi Bog sanja kakor ti,« pri ?emer se je obrnil na Mariamie, ki prihaja iz Demokrati?ne republike Kongo in ki je sebe opisala kot »polna sanj«. »Tako kot ti tudi Bog sanja svet miru, kjer njegovi otroci ?ivijo kot bratje in sestre.«

Smo bratje, prijatelji, verniki, bli?nji

»Va?a navzo?nost, bratje in sestre migranti, je zelo pomenljiva za to obhajanje. Va?a pri?evanja so kakor zrcalo za nas, kr??anske skupnosti,« je dejal in se obrnil na Thamaro iz ?rilanke, ki je pred tem rekla, da se jo pogosto spra?uje, kdo je. Pape? je pripomnil, da se tudi nas pogosto vpra?a: »Kdo si ti?« ?al se pogosto ho?e re?i: »Na kateri strani si? Kateri skupini pripada??« Vendar pa »nismo ?tevilke, posamezniki, ki jih je treba popisati; smo bratje, prijatelji, verniki, bli?nji drug drugemu«.

Sovra?tvo je onesna?ilo tudi odnose med kristjani

Maccolins, ki prihaja iz Kameruna, pa je dejal, da ga je v ?ivljenju »ranilo sovra?tvo«. Tako nas je spomnil, kot je dodal pape?, da je »sovra?tvo onesna?ilo tudi na?e odnose med kristjani. In to pu??a znamenje, globoko znamenje, ki traja dolgo. Je strup, od katerega se je te?ko razstrupiti. Sovra?tvo je izkrivljena miselnost, zaradi katere se ne prepoznavamo kot bratje, temve? kot nasprotniki, kot tekmeci, ko ne kot predmeti za prodajo in izkori??anje.«

Smo skupnost na poti od konflikta k ob?estvu

Sveti o?e se je zatem obrnil ?e na Rozha, ki je iz Iraka in se je opisal kot »oseba na poti«. Opominja nas, da »smo tudi mi skupnost na poti, smo na poti od konflikta k ob?estvu. Na tej poti, ki je dolga in sestavljena iz vzponov in padcev, se ne smemo bati razlik med nami, temve? se moramo bati na?ih zaprtosti in na?ih predsodkov, ki nam prepre?ujejo, da bi se zares sre?ali in skupaj hodili. Zaprtosti in predsodki nazaj gradijo med nami tisti zid lo?itve, ki ga je Kristus podrl, to je sovra?tvo (prim. Ef 2,14). Tako na?a pot proti polni edinosti lahko hodi naprej v tak?ni meri, v kakr?ni vsi skupaj upiramo pogled v Njega, ki je “na? mir” in “na? vogelni kamen”. On, Gospod Jezus, je ta, ki nam prihaja naproti z obrazom odrinjenega in odvr?enega brata. Z obrazom preziranega, zavrnjenega, vklenjenega, izkori??anega brata. A tudi migranta, ki je na poti proti ne?emu, proti upanju, proti bolj ?love?kemu sobivanju.«

Bog govori po va?ih sanjah

»Tako nam Bog govori po va?ih sanjah,« se je pape? ponovno obrnil na zbrane migrante. »Nevarnost pa je, da pogosto ne pustimo, da bi sanjali, ampak raje spimo brez sanj. Veliko la?je je gledati na drugo stran. Na tem svetu smo se navadili na kulturo brezbri?nosti, ki gleda na drugo stran in nas uspava. A na tej poti ni mogo?e sanjati. Bog pa govori po va?ih sanjah. Bog ne govori po osebah, ki ne morejo ni?esar sanjati, saj imajo vse ali je njihovo srce otrdelo. Bog tudi nas poziva, naj ne se sprijaznimo z razdeljenim svetom, razdeljenimi kr??anskimi skupnostmi, ampak hodimo skozi zgodovino kot tisti, ki jih privla?ijo Bo?je sanje: ?love?tvo brez zidov lo?itev, osvobojeno sovra?tva, brez tujcev, ampak samo sodr?avljani. Razli?ni, seveda, in ponosni na svoje posebnosti, ponosni, da smo druga?ni. In te posebnosti so Bo?ji dar. Razli?ni in na to ponosni, a vedno spravljeni, vedno bratje.«

Priznanje ?lovekovega dostojanstva je eti?ni temelj

»Da bi ta otok, zaznamovan z bole?imi razdelitvami, lahko z Bo?jo milostjo postal laboratorij bratstva. In to bo lahko pod dvema pogojema. Prvi je dejansko priznanje dostojanstva vsake ?love?ke osebe (prim. Fratelli tutti, 8). Na?e dostojanstvo se ne prodaja, se ne najema, se ne more izgubiti. Imeti visoko dvignjeno glavo, saj sem vreden Bo?ji otrok. Dejansko priznanje dostojanstva vsake ?love?ke osebe: to je eti?ni temelj, univerzalen temelj, ki je tudi v sredi??u kr??anskega dru?benega nauka. Drugi pogoj je zaupna odprtost za Boga, O?eta vseh; in to je kvas, ki smo ga poklicani prina?ati kot verniki (ibid., 272). Pod tema dvema pogojema je mogo?e, da se sanje spremenijo v vsakodnevno pot, sestavljeno iz konkretnih korakov od konflikta k ob?estvu, od sovra?tva k ljubezni, od bega k sre?anju. Potrpe?ljiva pot, ki nam dan za dnem pomaga vstopiti v de?elo, ki jo je Bog pripravil za nas, de?elo, kjer na vpra?anje “Kdo si?” lahko z jasnim obrazom odgovori?: “Glej, tvoj brat sem. Me ne prepozna??”.«

Pape? ob koncu govora: Rad bi povedal, kar mi le?i na srcu

Pape? Fran?i?ek se je po prebranem govoru ?e enkrat obrnil na vse zbrane migrante ter spregovoril o »stvareh, kakr?ne so«.

»Vi ste pri?li sem, a koliko va?ih bratov in sester je ostalo na poti? Koliko obupanih jih za?ne pot v zelo te?kih pogojih in niso mogli prispeti?« je dejal in pripomnil, da je to Sredozemsko morje postalo »veliko pokopali??e«. »Ko gledam vas, gledam trpljenje, ki je na poti; mnogi, ki so bili ugrabljeni, prodani, izkori??ani ... ?e vedno so na poti, ne vemo kje.« Po pape?evih besedah je to »univerzalno su?enjstvo«. »Mi pa gledamo, kaj se dogaja, in najslab?e je, da se na to privajamo.« A to navajanje je »resna bolezen, za katero ni antibiotika«.

»Ko gledam vas, mislim na mnoge, ki so se morali vrniti nazaj, ker so jih zavrnili in so kon?ali v lagerjih – dejanskih lagerjih, kjer se ?enske prodaja, mo?ke se mu?i in zasu?njuje,« pri ?emer je pape? pripomnil, da se spra?ujemo, kako je lahko pri?lo do nacisti?nih in stalinisti?nih lagerjev v prej?njem stoletju. »Bratje in sestre, to se dogaja danes, v na?i bli?ini! Mostovi su?enjstva.«

»To pravim, ker je moja odgovornost pomagati odpreti o?i. Prisilna migracija ni neka turisti?na navada. Lepo prosim!« je poudaril pape?. »Greh v nas nas vodi, da tako mislimo – ah, ubogi ljudje, ubogi ljudje, in s tem vse odstranimo. To je vojne v tem trenutku, je trpljenje bratov in sester, o katerem mi ne moremo mol?ati. Tisti, ki so dali vse, kar so imeli, da so lahko pri?li na ?oln, pono?i, in potem ... ne da bi vedeli, ali bodo kam prispeli. Ter mnogo zavrnjenih, ki kon?ajo v lagerjih, pravih krajih mu?enja in su?enjstva. To je zgodovina te razvite civilizacije, ki jo imenujemo Zahod.«

Sveti o?e je ?e spregovoril o bode?ih ?icah: »In potem ... oprostite, ampak rad bi povedal, kar mi le?i na srcu, da bomo vsaj molili drug za drugega, da nekaj naredimo ... potem bode?e ?ice. To je vojna sovra?tva, ki deli dr?avo. Toda bode?e ?ice, ker so, se jih postavi, da se ne bi dovolilo vstopa beguncu, tistemu, ki pride prosit za svobodo, kruh, pomo?, bratstvo, veselje; ki be?i pred sovra?tvom in se znajde pred sovra?tvom, ki se imenuje bode?a ?ica. Naj Gospod prebudi vest vseh nas, ko se soo?amo s temi stvarmi.« Sklenil je z opravi?ilom: »In oprostite mi, da govorim o stvareh, kakr?ne so, vendar v tej kulturi brezbri?nosti ne moremo mol?ati in gledati stran.«