Pape? pred praznikom sv. Petra in Pavla sprejel delegacijo carigrajskega ekumenskega patriarhata
Pape? Fran?i?ek
Govor pape?a Fran?i?ka delegaciji carigrajskega ekumenskega patriarhata
Dragi bratje v Kristusu!
Z veseljem vas pozdravljam in vam iz srca izrekam dobrodo?lico v Rimu ob prilo?nosti praznika svetih apostolov Petra in Pavla. Zahvaljujem se metropolitu Emmanuelu za prijazne besede, ki mi jih je namenil, saj gre za bratove besede. Letna izmenjava delegacij med rimsko cerkvijo in carigrajsko za praznika zavetnikov je znamenje dejanskega ob?estva, ki ?etudi ?e ni polno, nas ?e povezuje. Iskreno sem hvale?en njegovi svetosti Bartolomeju in Svetemu sinodu, ki sta vas poslala k nam in zahvaljujem se vam za ta dragocen obisk.
Letos praznujemo sv. Petra in Pavla, medtem ko se svet ?e vedno bojuje, da bi iz?el iz dramati?ne krize, ki jo je povzro?ila pandemija. Ta bi? je bil preizkusni kamen, ki je udaril vse. Slab?a od tega je samo mo?nost, da jo prezremo, ne da bi iz nje potegnili lekcijo, ki nam jo izro?a. Gre za lekcijo poni?nosti, ki nas u?i o nezmo?nosti ?iveti zdravi v bolnem svetu in iti naprej kot prej, ne da bi se zavedali tega, kar prej ni bilo v redu. Tudi sedaj lahko velika ?elja, da bi se vrnili v normalnost, zakrije nespametno zahtevo, da se ponovno naslonimo na la?ne gotovosti, navade in projekte, ki so izklju?no usmerjeni na zaslu?ek in zasledovanje lastnih interesov in ne za?nemo skrbeti glede krivic, ki so na planetu, glede krika revnih in slabega zdravja na?ega planeta.
Kaj vse to pove nam kristjanom? Tudi mi smo z vso resnostjo poklicani vpra?ati se, ?e ?elimo nadaljevati z vsem kot prej, kot da se ni ni? zgodilo, ali pa ho?emo izkoristiti izziv te krize. Kriza, kakor razkriva izvoren pomen besede, vklju?uje sodbo, lo?itev med tem, kar je dobro in kar je slabo. Izraz je namre? prvotno ozna?eval dejanje kmetov, ko so lo?evali dobro zrnje od plevela, ki ga je bilo treba zavre?i. Kriza torej zahteva, da udejanjimo izbor, da opravimo razlo?evanje, da se ustavimo in pretehtamo, kaj od tega, kar po?nemo ostane in kaj mine.
Torej, mi verujemo, kakor je u?il apostol Pavel, da bo za vedno ostala ljubezen, kajti, kakor vse mine, »le ljubezen ne mine« (prim. 1Kor 13,8). Seveda ne govorimo o romanti?ni ljubezni, usmerjeni na nas same, na ?ustvene odnose, ?elje in ob?utja, govorimo namre? o konkretni ljubezni, ?iveti na Jezusov na?in. Gre za ljubezen semena, ki da ?ivljenje, ko v zemlji umre, ki prina?a sadove tako, da se razlomi. Gre za ljubezen, ki ne i??e lastne koristi, ki vse opravi?i, ki vse upa, vse prena?a (prim. 1Kor 13, 5.7). Z drugimi besedami, evangelij zagotavlja obilne sadove, ne tistemu, ki zbira zase, ne tistemu, ki gleda le na lastne koristi, ampak, ki odprto deli z drugimi in tako seje z obiljem in zastonjskostjo v duhu slu?enja.
Vzeti resno to krizo, skozi katero gremo, torej pomeni za nas kristjane, ki smo na poti proti polnemu ob?estvu, da se vpra?amo, ?e ho?emo s tem nadaljevati. Vsaka kriza nas postavi na razpotje in odpre dve poti. Tisto, da se sklonimo k samim sebi in za?nemo iskati lastne gotovosti in prilo?nosti, ali tisto, ki nas odpre drugemu z vsemi tveganji, ki jih prina?a, predvsem pa s sadovi milosti, ki jo Gospod zagotavlja. Dragi bratje, ni morda pri?la ura, v kateri s pomo?jo Duha dati nadaljnji zagon na?i poti, da se premaga stare predsodke in se dokon?no preraste ?kodljivo rivalstvo? Ne da bi pri tem zanemarili razlike, ki jih je potrebno prerasti s pomo?jo dialoga v ljubezni in resnici, ne bomo mogli za?eti novo fazo v odnosih med na?imi Cerkvami, za katero bo zna?ilna ve?ja hoja skupaj s hotenjem, delati resni?ne korake naprej in se resni?no ?utiti odgovorne drug za drugega. ?e bomo dovzetni za ljubezen, za Svetega Duha, ustvarjalno ljubezen Boga, ki postavlja v skladnost razli?nosti in odpira poti za prenovljeno bratstvo.
Pri?evanje nara??ajo?ega ob?estva med nami kristjani bo tudi znamenje upanja za ?tevilne mo?e in ?ene, ki se bodo ?utili spodbujeni pospe?evati bolj univerzalno bratstvo ter spravo, ki bo sposobna popraviti napake preteklosti. Samo ta pot je, da odpremo prihodnost miru. Lepo prero?ko znamenje bo tudi bolj tesno sodelovanje med Pravoslavnimi in Katoli?ani pri dialogu z drugimi verskimi izro?ili. Gre za podro?je, v katerem ste vi, draga eminenca Emmanuel, zelo vklju?eni.
Dragi prijatelji, ?e enkrat se vam ?elim zahvaliti za va?o navzo?nost. Vljudno vas prosim, da posredujete Njegovi svetosti Bartolomeju, ki ga ?utim za resni?nega brata, moj prisr?en in spo?tljiv pozdrav in mu recite, da ga z veseljem pri?akujem tukaj v Rimu oktobra, ko bo prilo?nost za zahvalo Bogu za trideseto obletnico njegove izvolitve. Na pripro?njo svetih Petra in Pavla, duhovnih vodij apostolov in sv. Andreja, prvo poklicanega, naj nas vsemogo?ni in usmiljeni Bog blagoslovi in nas vedno bolj priteguje k svoji enosti. In vi, najdra?ji, imejte prosim tudi zame prostor v va?ih molitvah. Hvala.
