杏MAP导航

Pape? Fran?i?ek – Vatikan

POSLANICA SVETEGA O?ETA FRAN?I?KA
za 107. svetovni dan migrantov in beguncev
»Proti vedno ve?jemu mi«

Dragi bratje in sestre!
V okro?nici Fratelli tutti (Vsi bratje) sem izrazil skrb in ?eljo, ki imata ?e vedno pomembno mesto v mojem srcu: »Po zdravstveni krizi bi bil ?e slab?i odziv, ?e bi se ?e bolj vro?i?no pogreznili v porabni?tvo in nove oblike samoljubne samoza??ite. Bog daj, da na koncu ne bi bili ve? 'drugi', ampak samo 'mi'« (?t. 35).

Zato sem pomislil, da bi sporo?ilo za 107. svetovni dan migrantov in beguncev posvetil tejle temi: »Proti vedno ve?jemu mi«; s tem sem hotel pokazati jasno obzorje za na?o skupno pot na tem svetu.

Zgodovina »mi«
To obzorje je navzo?e v samem Bo?jem stvariteljskem na?rtu: »Bog je ustvaril ?loveka po svoji podobi, po Bo?ji podobi ga je ustvaril, mo?kega in ?ensko je ustvaril.

Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: 'Bodita rodovitna in mno?ita se'« (1 Mz 1,27-28). Bog nas je ustvaril kot mo?ke in ?enske, razli?na in dopolnjujo?a se bitja, da bi skupaj oblikovali mi, katerega namen je postajati vedno ve?ji z mno?enjem generacij. Bog nas je ustvaril po svoji podobi, po podobi svoje troedine Biti, ob?estva v razli?nosti.

In ko se je ?love?ko bitje zaradi nepokor??ine oddaljilo od Boga, je ta v svojem usmiljenju hotel pot sprave ponuditi ne samo posameznikom, ampak ljudstvu, nekemu mi, ki mu je bilo namenjeno, da vklju?i celotno ?love?ko dru?ino, vse narode: »Glej, prebivali??e Boga med ljudmi! In prebival bo z njimi, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi, njihov Bog« (Raz 21,3).

Zgodovina zveli?anja je torej neki mi na za?etku in mi na koncu, v sredi??u pa je skrivnost Kristusa, umrlega in vstalega, »da bi bili vsi eno« (Jn 17,21). Sedanji ?as pa nam ka?e, da je tisti mi, ki ga je hotel Bog, zlomljen in razdrobljen, ranjen in izmali?en. To se potrjuje zlasti v ?asih velikih kriz, kakr?na je sedaj pandemija. Zaprti in nasilni nacionalizmi (prim. Vsi smo bratje, 11) in radikalni individualizem (prim. prav tam, 105) nas drobijo in delijo tako v svetu kot znotraj Cerkve. Najvi?jo ceno pa pla?ujejo tisti, ki najla?je postanejo drugi: tujci, migranti, odrinjeni, ki ?ivijo na bivanjskih obrobjih.

V resnici smo vsi v istem ?olnu in smo poklicani, da si prizadevamo, da ne bo ve? zidov, ki nas lo?ujejo, da ne bo ve? drugih, ampak bo samo mi, velik kot celotno ?love?tvo. Zato ob tem dnevu po?iljam dvojni poziv, da bi skupaj hodili k vedno ve?jemu mi, pri ?emer se najprej obra?am na katoli?ke vernike, potem pa na vse mo?ke in ?enske na svetu.

Vedno bolj katoli?ka Cerkev
Za ?lane katoli?ke Cerkve ta poziv pomeni prizadevanje, da bi bili vedno bolj zvesti temu, da so katoli?ani, ko uresni?ujejo, kar je sv. Pavel priporo?al skupnosti v Efezu: »Eno telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju svojega poklica. En Gospod, ena vera, en krst« (Ef 4,4-5).

Pravzaprav je katoli?kost Cerkve, njena vesoljna resni?nost, ki zahteva, da jo sprejmemo in ?ivimo v vsakem obdobju v skladu z voljo in milostjo Gospoda, ki nam je obljubil, da bo vedno z nami, vse do konca ?asov (prim. Mt 28,20). Njegov Duh nas usposablja, da objamemo vse, da gradimo ob?estvo v razli?nosti, ko usklajuje razlike, ne da bi kadarkoli vsiljeval izena?enost, ki razoseblja. V sre?anju z razli?nostjo tujcev, migrantov, beguncev, in v medkulturnem dialogu, ki lahko privre iz njega, nam je dana prilo?nost, da rastemo kot Cerkev, da se medsebojno bogatimo. Kjerkoli je, je vsak kr??eni polnopravni ?lan lokalne cerkvene skupnosti, ?lan ene same Cerkve, prebivalec ene hi?e in ?lan edine dru?ine.

Katoli?ki verniki so poklicani, da si vsak v skupnosti, v kateri ?ivi, prizadevajo, da bi Cerkev postajala vedno bolj vklju?ujo?a, ko nadaljuje poslanstvo, ki ga je Jezus Kristus zaupal apostolom: »Spotoma pa oznanjajte in govorite: 'Nebe?ko kraljestvo se je pribli?alo.' Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave o?i??ujte, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte« (Mt 10,7-8).

Danes je Cerkev poklicana, da stopi na ceste bivanjskih obrobij, da zdravi ranjene in i??e izgubljene, brez predsodkov ali strahu, brez prozelitizma, pa? pa pripravljena raz?iriti svoj ?otor, da bo sprejel vse. Med prebivalci obrobij bomo na?li veliko migrantov in beguncev, razseljenih oseb in ?rtev trgovine z ljudmi, za katere Gospod ?eli, da se jim izka?e njegova ljubezen in oznani njegovo odre?enje. »Sodobni migracijski tokovi predstavljajo novo 'misijonarsko' mejo, privilegirano prilo?nost za oznanjevanje Jezusa Kristusa in njegovega evangelija, ne da bi se premaknili iz svojega okolja, za konkretno pri?evanje kr??anske vere v ljubezni in v globokem spo?tovanju za druge verske izraze. Sre?anje z migranti in begunci drugih veroizpovedi in verstev je rodovitna podlaga za razvoj iskrenega in bogatega ekumenskega in medverskega dialoga« (Nagovor narodnim direktorjem za Pastoralo migrantov, 22. septembra 2017).

Vedno bolj vklju?ujo? svet
Vsem mo?kim in ?enskam sveta je namenjen moj klic, naj skupaj hodimo proti vedno ve?jemu mi, da bi na novo uredili ?love?ko dru?ino, da bi skupaj gradili svojo prihodnost pravi?nosti in miru s tem, da zagotovimo, da nih?e ne bo ostal izklju?en.

Prihodnost na?ih dru?b je »barvna« prihodnost«, obogatena z razli?nostjo in medkulturnimi odnosi. Posebno ljuba mi je podoba Jeruzalemskega ljudstva, ki na dan »krsta« Cerkve ob binko?tih poslu?a oznanilo odre?enja takoj po prihodu Svetega Duha: »Parti, Medijci in Elámci in tisti, ki prebivamo v Mezopotamiji, Judeji in Kapadokiji, v Pontu in Aziji, v Frigiji in Pamfiliji, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Cirene, in mi iz Rima, ki se zdaj mudimo tukaj, Judje in spreobrnjenci, Kre?áni in Arabci – vsi jih sli?imo, kako v na?ih jezikih oznanjajo velika Bo?ja dela« (Apd 2,9-11).

To je ideal novega Jeruzalema (prim. Iz 60; Raz 21,3), kjer so vsa ljudstva zdru?ena v miru in slogi ter slavijo Bo?jo dobroto in ?ude?e stvarstva. Za dosego tega ideala pa si moramo vsi prizadevati, da bi podrli zidove, ki lo?ujejo, in zgradili mostove, ki pospe?ujejo kulturo sre?anja, zavedajo? se notranje medsebojne povezanosti, ki obstaja med nami. S tega vidika nam sodobne migracije nudijo prilo?nost, da premagamo svoje strahove in se pustimo obogatiti z razli?nostjo daru vsakega posameznika. Tedaj lahko, ?e to ho?emo, meje spremenimo v privilegirana mesta sre?anja, kjer lahko vzcveti ?ude? vedno ve?jega mi.

Vse mo?ke in ?enske sveta prosim, naj dobro uporabijo darove, ki jim jih je Gospod zaupal, da bodo njegovo stvarstvo ohranjali in ga delali ?e lep?ega. »Neki ?lovek plemenitega rodu je odpotoval v daljno de?elo, da bi si pridobil kraljevsko oblast in se vrnil. Poklical je svojih deset slu?abnikov, jim razdelil denar, deset min, in dejal: ‘Trgujte, dokler ne pridem’« (Lk 19,12-13). Gospod bo od nas zahteval ra?un o na?em  delovanju! Da bi na?emu skupnemu domu zagotovili pravo oskrbo, se moramo izgrajevati v vedno ve?ji in vedno bolj soodgovoren mi, v trdnem prepri?anju, da je vsako dobro na svetu storjeno sedanjim in prihodnjim rodovom. Gre za osebno in skupno prizadevanje, ki prevzame odgovornost za vse brate in sestre, ki ?e vedno trpijo, ko sku?amo uresni?iti bolj trajnosten, uravnote?en in vklju?ujo? razvoj. To prizadevanje ne dela razlik med doma?ini in tujci, med prebivalci in gosti, ker gre za skupni zaklad, iz katerega skrbi in koristi nih?e ne sme biti izklju?en.

Sanje se za?enjajo
Prerok Joel je napovedoval mesijansko prihodnost kot ?as sanj in videnj, ki jih navdihuje Duh: »Potem se bo zgodilo: Razlil bom svojega duha na vse meso in prerokovali bodo va?i sinovi in va?e h?ere, va?i star?ki bodo sanjali sanje, va?i mladeni?i bodo gledali videnja« (3,1). Poklicani smo, da sanjamo skupaj. Ne se bati sanjati in sanjati skupaj, kot eno samo ?love?tvo, kot sopotniki na istem potovanju, kot sinovi in h?ere iste zemlje, ki je na? skupen dom, vsi sestre in bratje (prim. okro?nica Vsi smo bratje, 8).

Molitev
Sveti in ljubljeni O?e,
tvoj Sin Jezus nas je nau?il,
da je v nebesih veliko veselje,
ko se najde nekdo,
ki je bil izgubljen,
ko je nekdo,
ki je bil izklju?en, odklonjen ali zavr?en,
sprejet v na? mi,
ki tako postaja vedno ve?ji.

Prosimo te, vsem Jezusovim u?encem
in vsem ljudem dobre volje
nakloni milost, da bodo izpolnjevali tvojo voljo v svetu.
Blagoslovi vsako gesto sprejemanja in pomo?i,
ki tistega, ki je bil v izgnanstvu,
postavlja nazaj v mi skupnosti in Cerkve,
da bo na?a zemlja mogla postati tak?na,
kakr?no si ti ustvaril;
skupen dom vseh bratov in sester. Amen.

Rim, Sv. Janez v Lateranu, 3. maja 2021, praznik svetih apostolov Filipa in Jakoba.