Katehisti, slu?ba s starodavnimi koreninami, ki zre v prihodnost
Andrea Tornielli
Leta 1944, sredi druge svetovne vojne, je Pij XII. objavil okro?nico Mystici corporis, ki je posve?ena Cerkvi kot misti?nemu Kristusovemu telesu. Potem ko je spomnil, da ko cerkveni o?etje »hvalijo slu?abnike, polo?aje, redove, slu?be tega telesa«, mislijo tudi na laike in na poro?ene laike, je pape? dodal: »Da predvsem v sedanjih pogojih, dru?inski o?etje in matere, krstni botri in botre, predvsem pa tisti laiki, ki sodelujejo s cerkveno hierarhijo pri ?irjenju kraljestva bo?jega Odre?enika, zasedajo v kr??anski dru?bi ?astno mesto, ?eprav pogosto skrito, in tudi oni, navdihnjeni in ob pomo?i Boga, lahko dose?ejo vrh najvi?je svetosti, ki v skladu z obljubami Jezusa Kristusa ne bo v Cerkvi nikoli manjkala.«
Fran?i?kova odlo?itev, da vzpostavi lai?ko slu?bo katehista, ki sledi odprtosti slu?be akolita in bralca za ?enske, se ume??a na pot, ki jo je ?e slutil pape? Pacelli: predvsem v na?em ?asu je pri?evati in posredovati vero novim generacijam naloga za »dru?inske o?ete in matere«. ?e skozi stoletja in tudi danes se je v razli?nih dr?avah zaradi pomanjkanja duhovnikov vera ohranjala zahvaljujo? o?etom in materam ter katehistom, ki so za to namenili in pogosto ?rtvovali svoje ?ivljenje. Danes je vklju?evanje, priznanje in celovito ovrednotenje laikov nujnost in pogosto potreba v sekulariziranih dru?bah.
Motu proprio Antiquum ministerium jemlje poteze iz koncilskega dekreta Ad gentes, v katerem so o?etje drugega vatikanskega koncila zatrjevali: »Hvale vredna je tudi tista vrsta, zelo zaslu?no misijonarsko delo med pogani, ki jo sestavljajo katehisti, tako mo?ki kot ?enske. Spodbujeni z apostolskim duhom in z velikimi ?rtvami, dajejo poseben in nenadomestljiv prispevek k ?irjenju vere in Cerkve. V na?em ?asu, v katerem je kler nezadosten za evangelizacijo mnogih ljudi in za opravljanje pastoralne slu?be, je naloga katehista najvi?je vrednosti.« Gre za zavedanje, ki je raslo v naslednjih letih in doseglo vrh z apostolskim pismom Pavla VI. Evangelii nuntiandi.
O vzpostavitvi novih lai?kih slu?b, da bi se tako odgovorilo na nove potrebe, se je na koncu govorilo tudi med nedavno sinodo o Amazoniji, o ?emer posebej govoril Motu proprio Ministeria quaedam, dokument, s katerim je pape? Montini leta 1972 reformiral slu?be v Cerkvi. V tej perspektivi, ki izhaja iz koncila, sinod, ki je poudarjen v nauku Petrovih naslednikov in danes predvsem pri sedanjem rimskem ?kofu, laiki torej niso poklicani, da bi opravljali samo nadomestno delo, ker manjkajo poklici v duhovni?tvo. Ne gre za nadome??anje, ampak za polno in priznano delovanje, vklju?evanje in soodgovornost: njihova navzo?nost je zares potrebna, da bi Cerkev bila ob?estvo in da bi bila misijonarska.
Vzpostavitev slu?be s strani Cerkve izpostavlja, da oseba, ki ji je podeljena ta karizma, uresni?uje pristno cerkveno slu?enje v kr??anski skupnosti za rast njenega ?ivljenja in za njeno pri?evanje vere. Vzpostavitev lai?ke slu?be torej ni namenjena »klerikalizaciji« laika. Upamo lahko, da bo ta nadaljnji korak pomagal pri zoperstavljanju vra?anja tistega klerikalizma, ki ga je ve?krat javno obsodil Fran?i?ek, ki pogosto spomni na vlogo svetega Bo?jega ljudstva, vlogo babic in mater pri posredovanju vere ter s tem aktualizira besede Pija XII. o »dru?inskih o?etih in materah, krstnih botrih in botrah«, poklicanih ?iriti »kraljestvo bo?jega Odre?enika«.
