杏MAP导航

Pape? Fran?i?ek – Vatikan

Dragi bratje in sestre.
Z veseljem vam namenjam nekaj besed pozdrava na za?etku na teme, o katerih razpravlja knjiga Vrnimo se k sanjam, zlasti v zvezi z ljudskimi gibanji in organizacijami, ki jih podpirajo.

Posebej pozdravljam Katoli?ko kampanjo za ?lovekov razvoj, ki obhaja 50 let pomo?i najrevnej?im skupnostim v Zdru?enih dr?avah, da bi ?ivele bolj primerno, ko spodbuja njihovo sodelovanje pri odlo?itvah, ki jih zadevajo.

V tej razse?nosti delujejo tudi druge organizacije, ki so tukaj prisotne, iz Zdru?enega kraljestva, iz Nem?ije in drugih dr?av, katerih poslanstvo je spremljati ljudstvo v njegovem boju za »tierra, el techo y el trabajo«, znamenite tri »T« [zemlja, streha, delo] in da jim ostajajo ob strani, kadar naletijo na nasprotovanje ali prezir. Zaradi rev??ine in izklju?enosti s trga dela, ki ju povzro?a pandemija, ki jo do?ivljamo, je va?e delo in va?e pri?evanje ?e veliko bolj nujno in potrebno.

Eden izmed ciljev va?ega sre?anja je pokazati, da pravi odgovor glede vzpona populizma nikakor ni individualizem, ampak nasprotno: politika bratstva, zakoreninjena v ?ivljenju ljudstva. V nedavni knjigi Angus Ritchie opisuje to politiko kot »vklju?ujo?i populizem«: sam rad uporabljam »popularizem«, da bi izrazil isto misel (1). Toda ni pomembno ime, pa? pa vizija, ki je ista. Gre za to, da poi??emo mehanizme, da bi vsem ljudem zagotovili ?ivljenje, ki je vredno ?loveka, ?ivljenje, ki je sposobno gojiti krepost  in oblikovati nove vezi (2).

V Vrnimo se k sanjam to politiko imenujem »Politika z velikim P«, politika kot slu?enje, ki odpira nove poti, da bi se ljudstvo organiziralo in izrazilo. Ne gre samo za politiko za ljudstvo, ampak z ljudstvom, ki je zakoreninjena v njegovih skupnostih in vrednotah. Populizmi pa zavestno ali nezavedno sledijo neki drugi besedi: »Vse za ljudstvo, ni? z ljudstvom«, kar je politi?ni paternalizem. To pomeni, da ljudstvo v populisti?nem gledanju ni protagonist svoje usode, ampak na koncu postane dol?nik neke ideologije.

Ko je ljudstvo zavr?eno, je prikraj?ano ne le za materialno blaginjo, ampak tudi za dostojanstvo delovanja, biti protagonist svoje zgodovine, svoje usode, izra?anja s svojimi vrednotami in svojo kulturo, svoje ustvarjalnosti in svoje rodovitnosti. Zaradi tega je za Cerkev nemogo?e lo?evati spodbujanje socialne pravi?nosti in priznavanje vrednot ter kulture ljudstva, vklju?no z duhovnimi vrednotami, ki so vir njegovega ob?utka za dostojanstvo. V kr??anskih skupnostih se te vrednote rojevajo iz sre?anja z Jezusom Kristusom, ki neutrudno i??e tiste, ki so malodu?ni ali izgubljeni, ki gre do samih meja bivanja, da bi bil obraz Bo?je navzo?nosti, da bi bil »Bog z nami«.

Mnogi, ki ste se zbrali tukaj, ?e leta delate to na obrobjih, ko spremljate ljudska gibanja. V?asih je lahko neprijetno. Nekateri vas obto?ujejo, da ste preve? politi?ni, drugi vam ho?ejo vsiliti religijo. Vi pa dojemate, da spo?tovati ljudstvo pomeni spo?tovati njegove ustanove, tudi verske; da vloga teh ustanov ni karkoli vsiliti, ampak hoditi z ljudstvom in ga spominjati na Bo?ji obraz, ki je vedno pred nami.

Zato je resni?ni pastir nekega ljudstva, verski pastir tisti, ki ima pogum hoditi spredaj, sredi in za ljudstvom. Spredaj, da jim nekoliko poka?e pot, sredi, da ?uti s svojim ljudstvom in se ne zmoti, in zadaj, da pomaga tistim, ki so zaostali in da pusti, da ljudstvo s svojim vohom najde poti.

Zaradi tega v Vrnimo se k sanjam govorim o ?elji, da bi vse ?kofije po svetu trajno sodelovale z ljudskimi gibanji (3). Iti naproti ranjenemu in vstalemu Kristusu v najbolj revnih skupnostih nam omogo?i, da ponovno pridobimo svojo misijonarko mo?, saj se je tako rodila Cerkev, na periferiji kri?a. »?e se Cerkev neha zanimati za revne, neha biti Jezusova Cerkev in podo?ivlja stare sku?njave, da bi se spremenila v intelektualno ali moralno elito«, novo obliko pelagianizma ali esenskega ?ivljenja.

Enako politika, ki se neha zanimati za uboge, ne bo mogla nikoli pospe?evati skupnega dobrega. Politika, ki se ne zanima za obrobja, ne bo mogla nikoli razumeti sredi??a in bo prihodnost zamenjala za projiciranje preko ogledala. Na?in, kako se nehamo zanimati za uboge, je prezirati njihovo kulturo, njihove duhovne vrednote, njihove verske vrednote, in sicer tako, da jih zavr?emo, bodisi da jih izkori??amo zaradi mo?i. Preziranje ljudske kulture je za?etek zlorabe mo?i. S priznavanjem pomembnosti duhovnosti v ?ivljenju ljudstev se obnovi politika. Zato je bistvenega pomena, da se verske skupnosti sre?ajo, postanejo doma?e, da bi delale »za in z ljudstvom«. S svojim bratom in velikim imamom Ahmadom Al-Tayyebom »sva sprejela« kulturo dialoga kot pot, skupno sodelovanje kot ravnanje in medsebojno poznavanje kot metodo in kriterij (5). Vedno v slu?bi ljudstev.

Bolj kot kdaj koli, dragi prijatelji, moramo graditi prihodnost od spodaj, od politike z ljudstvom, ki je zakoreninjena v ljudstvu. Naj va?a konferenca pomaga osvetliti to pot. Hvala.

Opombe:
1) Angus Ritchie, Inclusive Populism: Creating Citizens in the Global Age (Univ. Notre Dame Press, 2019).
2) Papa Francisco, Ritorniamo a sognare. La strada verso un futuro migliore.  Conversazione con Austen Ivereigh.
3) Ritorniamo a sognare
4) Ritorniamo a sognare
5) Dokument o ?love?kem bratstvu, navedeno v Vsi bratje, ?t. 285.