Sre?anje s predstavniki ira?kih oblasti. Pape?: Naj umolkne oro?je!
Andreja ?ervek - Vatikan
Za?elo se je pape?evo 33. apostolsko potovanje v Irak. Sveti o?e je po ?tiri in pol urnem poletu nekaj minut pred 12. uro (po srednjeevropskem ?asu) pristal na bagdadskem mednarodnem letali??u. Sprejel ga je predsednik ira?ke vlade Mustafa Al-Kadhimi, s katerim sta na letali??u v dvorani Vip imela tudi zasebno sre?anje. Ob 13.00 je potekala uradna sprejema slovesnost v predsedni?ki pala?i v Bagdadu, z vljudnostnim obiskom pri ira?kem predsedniku Barhamu Salehu.
V salonu predsedni?ke pala?e je sledilo sre?anje z oblastmi, civilno dru?bo in diplomatskim zborom, med katerim je pape? Fran?i?ek imel svoj prvi govor na ira?kih tleh. Izpostavil je, da prihaja kot romar miru, ter spregovoril o bratskem sobivanju, za katerega je potreben potrpe?ljiv in iskren dialog, za kar pa je nujno prizadevanje vseh. V ospredje je postavil pomembnost bratske solidarnosti, vlaganja v stabilnost in razvoj zdrave politike. Predvsem pa je odmeval pape?ev poziv, da je dovolj nasilja, ekstremizmov, nestrpnosti. Naj umolkne oro?je, je poudaril ter spodbudil k varovanju pravic vseh dr?avljanov ter zagotavljanje soudele?be vsem politi?nim, dru?benim in verskim skupinam.
Govor pape?a Fran?i?ka med sre?anjem s predstavniki ira?ke oblasti, civilno dru?bo in diplomatskim zborom
(Bagdad, predsedni?ka pala?a, 5. marec 2021)
Gospod predsednik,
?lani vlade in diplomatskega zbora,
spo?tovani oblastniki,
predstavniki civilne dru?be,
gospe in gospodje!
Hvale?en sem za prilo?nost, da lahko opravim ta apostolski obisk, zelo dolgo pri?akovan in ?elen, v Republiko Irak; da lahko pridem v to de?elo, zibelko civilizacije, ki je po o?aku Abrahamu in ?tevilnih prerokih tesno povezana z zgodovino zveli?anja in z velikimi verskimi tradicijami judovstva, kr??anstva in islama. Izra?am svojo hvale?nost predsedniku Salehu za povabilo in za prijazne besede dobrodo?lice, ki mi jih je namenil v imenu oblasti in svojega ljubljenega naroda. Enako pozdravljam ?lane diplomatskega zbora in predstavnike civilne dru?be.
Pozdravljam z naklonjenostjo ?kofe in duhovnike, redovnike in redovnice in vse vernike katoli?ke Cerkve. Prihajam kot romar, da bi jih opogumil pri njihovem pri?evanju vere, upanja in ljubezni sredi ira?ke dru?be. Pozdravljam tudi ?lane ostalih Cerkva in kr??anskih cerkvenih skupnosti, pripadnike islama in predstavnike ostalih verskih tradicij. Bog naj nam da, da bomo hodili skupaj, kakor bratje in sestre, v »mo?nem prepri?anju, da razli?na u?enja verstev vabijo, naj ostanemo zasidrani v vrednotah miru, […] vzajemnega poznavanja, ?love?kega bratstva in skupnega sobivanja« (Dokument o ?love?kem bratstvu, Abu Dhabi, 4. februar 2019).
Moj obisk se odvija v ?asu, ko se ves svet posku?a re?iti iz krize pandemije covida-19, ki ni le prizadel zdravja mnogih oseb, ampak je prav tako povzro?il poslab?anje socialnih in ekonomskih pogojev, ?e zaznamovanih s krhkostjo in nestabilnostjo. Ta kriza zahteva skupne napore s strani vsakega, da bi opravili mnogo potrebnih korakov, med katerimi je pravi?na distribucija cepiva za vse. A to ni dovolj: ta kriza je predvsem poziv, da »ponovno premislimo svoje ?ivljenjske sloge […], smisel na?ega bivanja« (Fratelli tutti, 33). Gre za to, da iz tega ?asa preizku?nje pridemo bolj?i, kot smo bili prej; da gradimo prihodnost bolj na tem, kar nas povezuje, kot na tistem, kar nas lo?uje.
V prej?njih desetletjih je Irak trpel zaradi katastrof vojn, nadloge terorizma in sekta?kih konfliktov, pogosto osnovanih na fundamentalizmu, ki ne more sprejeti mirnega sobivanja razli?nih etni?nih in verskih skupin, idej in razli?nih kultur. Vse to je povzro?ilo smrt, uni?enje, razvaline, ki so ?e vedno vidne, in to ne samo na materialni ravni: ?koda je ?e globlja, ?e pomislimo na rane v srcih mnogih oseb in skupnosti, ki bodo potrebovale leta in leta za ozdravitev. In tu, med mnogimi, ki so trpeli, ne morem, da ne bi spomnil na jazide, nedol?ne ?rtve nespametnega in ne?love?kega barbarstva, preganjane in ubite zaradi svoje verske pripadnosti, katerih sama identiteta in pre?ivetje sta bila v nevarnosti. Zatorej, samo ?e nam uspe gledati se med seboj, s svojimi razlikami, kakor ?lani iste ?love?ke dru?ine, bomo lahko spro?ili dejanski proces rekonstrukcije in prihodnjim generacijam zapustili bolj?i svet, pravi?nej?i in bolj
?love?ki. V zvezi s tem je verska, kulturna in etni?na raznolikost, ki ?e tiso?letja zaznamuje ira?ko dru?bo, dragocen vir, iz katerega se mora zajemati, in ne ovira, ki jo je treba odstraniti. Danes je Irak poklican pokazati vsem, predvsem na Bli?njem vzhodu, da razlike, namesto da so kraj konfliktov, morajo sodelovati v harmoniji v civilnem ?ivljenju.
Bratsko so?itje potrebuje potrpe?ljiv in iskren dialog, za??iten s pravi?nostjo in spo?tovanjem prava. Ne gre za lahko nalogo: zahteva napor in prizadevanje s strani vseh, da bi se preseglo rivalstvo in nasprotovanja, ter pogovor, ki se za?ne pri najgloblji identiteti, ki jo imamo, to je, da smo otroci enega Boga in Stvarnika (Nostra aetate, 5). Na osnovi tega na?ela se Sveti sede?, tako v Iraku kot drugod, ne naveli?a pozivati kompetentne oblasti, naj vsem verskim skupnostim zagotovijo priznanje, spo?tovanje, pravice in za??ito. Cenim ves napor, ki se je ?e vlo?il v tem smislu, ter pridru?ujem svoj glas glasu mo?kih in ?ensk dobre volje, naj nadaljujejo delo k korist dr?ave.
Dru?ba, ki nosi odtis bratske edinosti, je dru?ba, v kateri ?lani med seboj ?ivijo v solidarnosti. »Solidarnost nam pomaga videti drugega […] kot svojega bli?njega, tovari?a na poti« (Poslanica za 54. svetovni dan miru, 1. januar 2021). Gre za krepost, ki nas vodi v konkretna dejanja oskrbe in slu?enja, s posebno pozornostjo do najranljivej?ih in pomo?i potrebnih. Mislim na tiste, ki so zaradi nasilja, preganjanja in terorizma izgubili svojce in drage osebe, dom in osnovne dobrine. A mislim tudi na vse ljudi, ki se vsak dan borijo v iskanju varnosti in sredstev za ?ivljenje, medtem ko nara??ata brezposelnost in rev??ina. »?utiti se odgovorni za ?ibkost drugih« (Fratelli tutti, 115), bi moralo navdihniti vsak napor za ustvarjanje konkretnih prilo?nosti tako na ekonomski ravni kot na podro?ju vzgoje, kot tudi za skrb za stvarstvo, na? skupen dom. Po krizi ni dovolj obnavljati, to je treba opraviti dobro: na na?in, da lahko vsi imajo dostojno ?ivljenje. Iz krize ne pridemo enaki kot prej: pridemo ali bolj?i ali slab?i.
Kot odgovorni politiki in diplomati ste poklicani pospe?evati ta duh bratske solidarnosti. Nujno je zoperstaviti se nadlogi korupcije, zlorabam mo?i in ilegalnosti, a to ni zadosti. Isto?asno je treba zgraditi pravi?nost, ve?ati iskrenost in transparentnost ter okrepiti ustrezne institucije. Na ta na?in lahko raste stabilnost in se razvija zdrava politika, zmo?na vsem, predvsem pa mladim – tako ?tevilnim v tej dr?avi, ponuditi upanje na bolj?o prihodnost.
Gospod predsednik, spo?tovane oblasti, dragi prijatelji! Prihajam kot spokornik, ki nebesa in brate prosi odpu??anje za mnoga uni?enja in krutosti, in prihajam kot romar miru, v imenu Kristusa, vladarja miru. Koliko smo v teh letih molili za mir v Iraku! Sv. Janez Pavel II. ni var?eval z iniciativami, predvsem pa je za to daroval molitve in trpljenje. In Bog poslu?a, Bog vedno poslu?a! Na nas je, da poslu?amo Njega, hodimo po njegovih poteh. Naj umolkne oro?je! Naj se omeji njegovo ?irjenje, tukaj in vsepovsod! Naj se nehajo delni interesi, tisti zunanji interesi, ki jih ne zanima lokalno prebivalstvo. Naj se da glas graditeljem, ustvarjalcem miru! Malim, revnim, preprostim ljudem, ki ho?ejo ?iveti, delati, moliti v miru. Dovolj nasilja, dovolj ekstremizmov, frakcij, nestrpnosti! Naj se dodeli prostor vsem dr?avljanom, ki ?elijo skupaj graditi to dr?avo, v dialogu, po?tenem in iskrenem, konstruktivnem soo?enju; tistemu, ki si prizadeva za spravo in je za skupno dobro pripravljen postaviti na stran lastne interese. V teh letih je Irak posku?al postaviti temelje za demokrati?no dru?bo. V tem smislu je nepogre?ljivo zagotoviti udele?bo vsem politi?nim, dru?benim in verskim skupinam ter zagotoviti temeljne pravice vsem dr?avljanom. Nih?e naj ni obravnavan kot drugorazredni dr?avljan. Spodbujam do sedaj opravljene korake na tej poti in upam, da se okrepita vedrina in sloga.
Tudi mednarodna skupnost mora opraviti odlo?ilno vlogo pri pospe?evanju miru v tej de?ele in na celotnem Bli?njem vzhodu. Kot smo to videli med dolgim konfliktom v bli?nji Siriji – od njegovega za?etka v teh dneh mineva ?e deset let! –, se izzivi vedno bolj ti?ejo celotne ?love?ke dru?ine. Zahtevajo sodelovanje na globalni ravni, da bi se pristopilo tudi k ekonomskim neenakostim in regionalnim napetostim, ki postavljajo v nevarnost stabilnost teh ozemelj. Zahvaljujem se dr?avam in mednarodnim organizacijam, ki si v Iraku prizadevajo za rekonstrukcijo in za zagotovilo pomo?i beguncem, notranjim preseljencem in tistim, ki se trudijo vrniti se na svoje domove, ko v dr?avi zagotavljajo hrano, vodo, bivali??a, zdravstvene in higienske storitve, kot tudi programe, namenjene spravi in izgradnji miru. Pri tem ne morem ne spomniti na mnoge agencije, med katerimi so razli?ne katoli?ke, ki ?e leta z veliko zavzetostjo pomagajo civilnemu prebivalstvu. Priti naproti osnovnim potrebam mnogih bratov in sester je dejanje dejavne ljubezni in pravi?nosti ter prispeva k trajnemu miru. Upam, da dr?ave ne bodo ira?kemu narodu umaknile iztegnjene roke prijateljstva in konstruktivnega zavzemanja, ampak bodo nadaljevale delo v duhu skupne odgovornosti z lokalnimi oblastmi, brez vsiljevanja politi?nih in ideolo?kih interesov.
Verstvo po svoji naravi mora biti v slu?bi miru in bratstva. Ime Boga ne more biti uporabljeno za »upravi?evanje ubijanj, pregona, terorizma in zatiranja« (Dokument o ?love?kem bratstvu, Abu Dhabi, 4. februar 2019). Nasprotno pa nas Bog, ki je ustvaril ?love?ka bitja enaka v dostojanstvu in pravicah, kli?e, naj ?irimo ljubezen, dobrohotnost, slogo. Tudi v Iraku ?eli katoli?ka Cerkev biti prijateljica vseh in preko dialoga na konstruktiven na?in sodelovati z ostalimi verstvi za mir. Starodavna navzo?nost kristjanov v tej de?eli in njihov prispevek k ?ivljenju de?ele, predstavljata bogato dedi??ino, ki ?eli nadaljevati slu?enje vsem. Njihova soudele?ba v javnem ?ivljenju, kot dr?avljanov, ki v polnosti u?ivajo pravice, svobodo in odgovornost, bo pri?evala, da zdrav verski, etni?ni in kulturni pluralizem lahko prispeva k blaginji in harmoniji dr?ave.
Dragi prijatelji, ?e enkrat ?elim izraziti iskreno hvale?nost za ve, kar ste naredili in ?e naprej delate, da bi na koncu zgradili dru?bo, v katero so vtisnjeni bratska edinost, solidarnost in sloga. Va?a slu?ba za skupno dobro je plemenito delo. Vsemogo?nega prosim, naj vas podpira pri va?ih odgovornostih in vas vodi po poti upanja, pravi?nosti in resnice. Nad vsakega med vami, na va?e dru?ine in va?e drage ter na ves ira?ki narod kli?em obilje bo?jega blagoslova. Hvala!
