Pape?eva ne?nost do ira?kih kristjanov mu?encev
Andrea Tornielli
?e je obisk kaldejskega Ura imel simboli?no vrednost za ves Bli?nji vzhod in celoten svet, imata postanka v Mosulu in Karako?u na zadnji dal tega zgodovinskega potovanja v Irak, najpomembnej?ega v pontifikatu, pri?evanjsko vrednost.
Na najbolj kr??anskem obmo?ju dr?ave je pred pobesnelostjo fanatizma na tiso?e dru?in moralo zapustiti svoje domove in vse, kar so imeli. Veliko cerkev Marijinega Brezmade?nega spo?etja, ki je sprejela pape?a Fran?i?ka, je Isis spremenil v bazo za urjenje.
Napol uni?en kip sv. Jo?efa je sprejel Petrovega naslednika, ki je pri?el potrdit v veri te skupnosti, a prav tako da bi tudi sam bil potrjen z njihovim pri?evanjem, ki je ?lo vse do prelitja krvi.
»Tudi sredi pusto?enj terorizma in vojne lahko vidimo, z o?mi vere, zmago ?ivljenja nad smrtjo,« je dejal Fran?i?ek, ki je povabil, naj »se ne obnovi samo stavb, ampak najprej vezi, ki povezujejo skupnosti in dru?ine, mlade in stare«.
Vojna, terorizem, sovra?tvo so pustili globoke rane v srcih, ne samo razvalin, podrtih kapitelov in Marijinih kipov z odsekano glavo. Pape? je spomnil, da je odpu??anje “potrebno, da bi ostali v ljubezni, da bi ostali kristjani”.
Objem kristjanov, ki so skupaj z ostalimi sodr?avljani trpeli preganjanje, zdru?en s prazni?nostjo na stadionu v Erbilu, mestu, kamor so pred Isisom pobegnili mnogi begunci, je pe?at obiska, ki so ga pape?u vsi odsvetovali.
A ?kof rimske Cerkve, ki je rojena iz krvi mu?encev, ni mogel razo?arati teh svojih otrok. In je sprejel vsako tveganje, da bi jim prinesel svojo ne?nost.
