杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Bo?ja beseda nam danes govori o modrosti, pri?evanju in obljubah.

Modrost so v teh de?elah gojili ?e vse od davnih ?asov. Iskanje modrosti od nekdaj navdu?uje ?loveka; vendar pa lahko pogosto tisti, ki ima ve? sredstev, pridobi ve? znanja in ima ve? mo?nosti, medtem ko je tisti, ki ima manj, zapostavljen. Gre za nesprejemljivo neenakost, ki se je danes raz?irila. Vendar pa nas Knjiga modrosti preseneti s tem, ko obrne perspektivo. Pravi, da »najmanj?i ?lovek dose?e usmiljenje, mogo?ni pa bodo strogo preiskani.« (Mdr 6,6) Za svet je tisti, ki ima manj, zavr?en, in kdor ima ve?, je privilegiran. Za Boga pa ne: kdor ima ve?jo oblast, bo stro?je presojan, medtem ko so tisti, ki so poslednji, Bo?ji privilegiranci.

Jezus, poosebljena Modrost, v evangeliju dopolni to postavljanje na glavo: ne v kateremkoli trenutku, ampak v za?etku prvega govora, z blagri. Gre za popoln preobrat: ubogi, tisti, ki jo?ejo, preganjani so blagrovani. Svet blagruje tiste, ki so bogati, mogo?ni, znani! Velja tisti, ki ima, ki zmore, ki ?teje! Za Boga ne: ni najve?ji tisti ki ima, ampak tisti, ki je ubog v duhu; ne tisti, ki lahko drugim stori karkoli, ampak tisti, ki je krotak do vseh; ne tisti, ki mu vzklikajo mno?ice, ampak tisti, ki je usmiljen z bratom. Na tej to?ki se lahko pojavi dvom: ?e ?ivim tako, kot naro?a Jezus, kaj pridobim? Ali ne tvegam, da bi drugi hodili po meni? Ali se Jezusov predlog izpla?a? Ali pa z njim izgubljam? Z njim ne izgubim, ampak si pridobim modrost.

Jezusov predlog je moder, ker ljubezen, ki je srce blagrov, tudi ?e se v o?eh sveta zdi ?ibka, v resnici zmaga. Na kri?u se je izkazala za mo?nej?o od greha, v grobu je premagala smrt. Gre za isto ljubezen, zaradi katere so mu?enci postali zmagovalci v preizku?nji. In koliko jih je bilo v zadnjem stoletju, ve? kot v prej?njih! Ljubezen je na?a mo?, mo? tolikih bratov in sester, ki so tudi tukaj trpeli predsodke in ?alitve, mu?enje in preganjanje zaradi Jezusovega imena. Vendar pa medtem ko mo?, slava in ne?imrnost sveta minejo, ljubezen ostane. Kakor nam je rekel apostol Pavel: »Nikoli ne mine« (1 Kor 13,8). ?iveti blagre torej pomeni narediti za ve?no tisto, kar mine. Pomeni prinesti nebesa na zemljo.

Vendar pa kako se udejanjajo blagri? Blagri ne naro?ajo, naj naredimo izredne stvari, delamo podvige, ki gredo preko na?ih zmo?nosti. Terjajo vsakdanje pri?evanje. Blagrovan je tisti, ki ?ivi krotko, ki udejanja usmiljenje tam, kjer se nahaja, ki ohranja srce ?isto tam, kjer ?ivi. Da bi postali bla?eni, ni potrebno, da smo ob?asno junaki, ampak vsak dan pri?evalci. Pri?evanje je pot za u?love?enje Jezusove modrosti. Tako se spremeni svet: ne z mo?jo ali s silo, ampak z blagri. Tako je namre? storil Jezus, do konca je ?ivel to, kar je rekel na za?etku. Vse je v pri?evanju Jezusove ljubezni, tiste dejavne ljubezni, ki jo sv. Pavel tako sijajno opi?e v dana?njem drugem berilu. Poglejmo, kako jo predstavi.

Najprej re?e, da je ljubezen »potrpe?ljiva« (v. 4). Nismo pri?akovali tega pridevnika. Ljubezen se zdi sopomenka za dobroto, velikodu?nost, dobra dela, in vendar Pavel pravi, da je ljubezen predvsem potrpe?ljiva. Gre za besedo, ki v Svetem pismu ozna?uje potrpe?ljivost Boga. Preko zgodovine je ?lovek neprenehoma izdal zavezo z Njim, padal v iste grehe in Gospod je, namesto da bi se naveli?al in od?el, vsaki? ostal zvest, je odpustil, ponovno za?el. Potrpe?ljivost, da bi vsaki? ponovno za?eli, je prva lastnost ljubezni, saj se ljubezen ne jezi, ampak za?ne vedno znova. Ne usiha, ampak ponovno o?ivlja; ne obupa, ampak ostane ustvarjalna. Spri?o zla se ne vda, se ne sprijazni. Kdor ljubi, se ne zapre vase, ko gredo stvari slabo, ampak na zlo odgovori z dobrim, spominjajo? se zmagoslavne modrosti kri?a. Bo?ji pri?evalec dela tako: ni pasiven, fatalist, ni podvr?en okoli??inam, nagonu in trenutku, ampak je vedno poln upanja, ker je utemeljen v ljubezni, ki »vse opravi?i, vse veruje, vse upa, vse prenese.« (v. 7)

Lahko se vpra?amo: in jaz, kako reagiram v situacijah, ki niso sprejemljive? Kadar naletimo na nasprotovanje, obstajata vedno dve sku?njavi. Prva je beg: pobegniti, obrniti hrbet, ne hoteti vedeti ni? o tem. Druga je odgovoriti z jezo, z mo?jo. To se je zgodilo u?encem v Getsemaniju: ko so bili zbegani, so mnogi pobegnili in Peter je vzel me?. Vendar pa ne beg ne me? nista ni?esar razre?ila. Jezus pa je, nasprotno, spremenil zgodovino. Kako? S poni?no mo?jo ljubezni, s svojim potrpe?ljivim pri?evanjem. Tako smo poklicani storiti tudi mi; tako Bog udejanja svoje obljube.

Obljube. Jezusova modrost, ki se utelesi v blagrih, vpra?uje po pri?evanju in ponuja pla?ilo, ki je vsebovano v bo?jih obljubah. Vidimo namre?, da vsakemu blagru sledi obljuba: kdor jih ?ivi, bo imel nebe?ko kraljestvo, bo potola?en, nasi?en, gledal bo Boga … (prim. Mt 5,3-12). Bo?je obljube zagotavljajo veselje brez primere in ne razo?arajo. Vendar pa kako se izpolnijo? Preko na?ih ?ibkosti. Bog dela za bla?ene tiste, ki popolnoma prepotujejo pot svojega notranjega ubo?tva. To je pot, druge ni. Poglejmo o?aka Abrahama. Bog mu je obljubil veliko potomstvo, vendar pa sta oba s Saro ostarela in brez otrok. Prav v njuni potrpe?ljivi in zaupanja polni ostarelosti Bog stori velike re?i in jima podari sina. Poglejmo Mojzesa: Bog mu obljubi, da bo osvobodil ljudstvo su?enjstva in mu zato naro?i, naj govori s faraonom. Mojzes pove, da je slab govornik; in vendar bo Bog uresni?il obljubo preko njegovih besed. Poglejmo Marijo, ki je prav tedaj, ko po postavi ne sme imeti otrok, poklicana postati mati. In poglejmo Petra: zataji Gospoda in Jezus prav njega pokli?e, naj potrdi brate. Dragi bratje in sestre, v?asih se lahko ?utimo nesposobni, nekoristni. Ne verjemimo si, saj Bog ?eli dopolniti ?ude?e prav preko na?ih ?ibkosti.

On rad dela tako in danes nam je kar osemkrat rekel ?ū产'ā (blagor vam), da bi nam dal razumeti, da smo z njim resni?no bla?eni. Seveda, smo preizku?ani, pogosto pademo, vendar pa ne smemo pozabiti, da smo z Jezusom bla?eni. Kolikor nam odvzame svet, ni ni? v primerjavi z ne?no in potrpe?ljivo ljubeznijo, s katero Gospod izpolnjuje svoje obljube. Draga sestra, dragi brat, morda gleda? svoje roke in se ti zdijo prazne; morda se v tvojem srcu ?iri nezaupanje in ne ?uti?, da te ?ivljenje nagrajuje. ?e je tako, se ne boj: blagri so zate; zate, ki si ?alosten, la?en in ?ejen pravice, preganjan. Gospod ti obljublja, da je tvoje ime zapisano v njegovem srcu, v nebesih! In jaz se Mu danes zahvaljujem skupaj z vami in za vas, saj so tukaj, kjer se je v davnini porodila modrost, v teh ?asih vstale mnoge pri?e, ki so jih novice pogosto prezrle, vendar pa so dragocene v Bo?jih o?eh; pri?e, ki s tem, da ?ivijo blagre, pomagajo Bogu uresni?iti njegove obljube miru.