杏MAP导航

I??i

Pape? pri katehezi o Jezusu kot u?itelju molitve. Na?li bomo mir in veselje

Dana?nja kateheza med splo?no avdienco, ki se je odvijala v knji?nici apostolske pala?e, je imela naslov ?Jezus, u?itelj molitve?. Pape? je spregovoril o nekaterih razse?nostih molitve, ki je vedno usmerjala tudi Jezusovo pot.

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape? Fran?i?ek je med katehezo govoril o Jezusu kot u?itelju molitve ter povabil, naj vstopimo v njegovo ?olo, da bomo tako na?li mir in veselje. Jezus se je nenehno zatekal v molitev in ?rpal mo? iz intimnega pogovora z Bogom O?etom. Molitev je tista, ki usmerja njegovo pot. Jezus s svojo molitvijo u?i moliti tudi nas, zato lahko iz njegovega zgleda razberemo zna?ilnosti kr??anske molitve. Pape? je najprej izpostavil molitev kot prvo ?eljo v dnevu – gre predvsem za poslu?anje Boga in sre?anje z Njim. Druga lastnost molitve je vztrajnost – Jezus nas u?i molitve, ki je redna in postane ?ivljenjsko pravilo. Naslednja zna?ilnost Jezusove molitve je samota – Bog napre? govori v ti?ini. In navsezadnje, molitev nam pomaga ponovno najti pravilno razse?nost v odnosu z Bogom in z vsem stvarstvom.

Svetopisemski odlomek: Mr 1,32.34-38

Ko pa se je zve?erilo in je sonce za?lo, so prina?ali k njemu vse bolnike in obsedene. […] In ozdravil je veliko bolnikov z razli?nimi boleznimi in izgnal veliko demonov, ki pa jim ni dovolil govoriti, ker so ga poznali. Navsezgodaj, ko je bilo ?e ?isto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. Simon in njegovi tovari?i so mu sledili. Ko so ga na?li, so mu rekli: »Vsi te i??ejo.« Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bli?nja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem pri?el.«

Kateheza: Jezus, u?itelj molitve

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Med svojim javnim ?ivljenjem se je Jezus stalno zatekal k mo?i molitve. Evangeliji ga prikazujejo, ko se umakne na samotne karaje, da bi molil. Gre za trezna in diskretna opazovanja, ob katerih si lahko samo predstavljamo tiste molitvene pogovore. Vendar pa nam jasno pri?ajo, da Jezus tudi v trenutkih najve?je predanosti revnim in bolnim ni nikoli zanemarjal intimnega pogovora z O?etom. Koliko bolj je bil pogreznjen v potrebe ljudi, toliko bolj je ?util potrebo, da po?iva v ob?estvu Trojice, da se vra?a z O?etom in Duhom.

V Jezusovem ?ivljenju je torej skrivnost, skrita ?love?kim o?em, ki predstavlja jedro vsega. Jezusova molitev je skrivnostna stvarnost, o kateri slutimo samo kak?no stvar, ki pa nam iz pravilne perspektive omogo?a razumeti celotno njegovo poslanstvo. V tistih samotnih urah – tik pred zoro ali sredi no?i – se Jezus potopi v svojo intimnost z O?etom, treba je re?i v Ljubezen, po kateri ?eja vsako du?o. To pride na povr?je od prvih dni njegovega javnega delovanja.

Neko soboto, na primer, se mestece Kafarnaum spremeni v »poljsko bolni?nico«: po son?nem zahodu prinesejo k Jezusu mnogo bolnikov in On jih 

ozdravlja. A pred zoro Jezus izgine: umakne se na samoten kraj in moli. Simon in ostali ga i??ejo in ko ga najdejo, mu pravijo: »Vsi te i??ejo!« In kaj odgovori Jezus? »Moram iti oznanjat tudi v druga naselja, za to sem pri?el« (prim. Mr 1,35-38). Jezus je vedno nekoliko onkraj, onkraj v molitvi z O?etom … v ostalih naseljih, v drugih obzorjih …

Molitev je krmilo, ki vodi Jezusovo smer. Postaj njegovega poslanstva ne narekujejo uspehi, ne sogla?anja, ne tisti zapeljivi stavek »vsi te i??ejo«. Da bi izsledili Jezusovo hojo, imamo manj udobno pot, ki pa je pokorna O?etovemu navdihu, ki ga Jezus poslu?a in sprejme v svoji samotni molitvi.

Katekizem trdi: »Ko Jezus moli, nas ?e u?i moliti« (KKC, 2607). Zatorej lahko iz Jezusovega primera razberemo nekatere zna?ilnosti kr??anske molitve.

Ta predvsem poseduje en primat: je prva ?elja v dnevu, nekaj, kar se po?ne ob zori, preden se svet prebudi. Obnavlja duha temu, kar bi sicer ostalo brez diha. Dan, ki je ?ivet brez molitve, je v nevarnosti, da se spremeni v nadle?no ali dolgo?asno izku?njo: vse, kar se nam zgodi, se za nas lahko obrne v slabo in slepo prena?anje usode. Jezus pa nas vzgaja za poslu?nost realnosti in torej za poslu?anje. Molitev je predvsem poslu?anje in sre?anje z Bogom. Problemi vseh dni torej ne postanejo ovire, ampak pozivi samega Boga, da poslu?amo in se sre?amo s tistim, ki je pred nami. ?ivljenjske preizku?nje se tako preoblikujejo v prilo?nosti za rast v veri in dejavni ljubezni. Vsakodnevna hoja, vklju?no z napori, prevzame perspektivo »poklicanosti«. Molitev ima mo?, da preoblikuje v dobro to, kar bi v ?ivljenju sicer bila obsodba; molitev ima mo?, da odpre ve?je obzorje za misel in raz?iri srce.

Na drugem mestu, molitev je umetnost, ki jo je treba vztrajno prakticirati. Jezus sam nam pravi: trkajte, trkajte, trkajte. Vsi smo sposobni epizodi?nih molitev,

 ki izvirajo iz ?ustva v nekem trenutku; a Jezus u?i nek drugi tip molitve: tisto, ki pozna disciplino, urjenje in je sprejeta kot ?ivljenjsko pravilo. Vztrajna molitev proizvaja postopno preobrazbo, dela nas mo?ne v obdobjih trpljenja, daje milost, da smo podprti s strani Njega, ki nas ljubi in nas vedno varuje.

Naslednja zna?ilnost Jezusove molitve je samota. Kdor moli, ne be?i pred svetom, ampak ima raj?i samotne kraje. Tam, v ti?ini, se lahko pojavijo mnogi glasovi, ki izvirajo iz globine: najbolj potla?ene ?elje, resnice, ki jih trmasto du?imo in tako dalje. Predvsem pa v ti?ini govori Bog. Vsaka oseba potrebuje prostor zase, kjer goji svoje notranje ?ivljenje, kjer dejanja najdejo smisel. Brez notranjega ?ivljenja postanemo povr?inski, nemirni, tesnobni; tesnobnost nam ?koduje. Zato moramo pose?i po molitvi. Brez notranjega ?ivljenja be?imo pred realnostjo in be?imo tudi pred samim sabo, smo mo?ki in ?enske, ki so vedno na begu.

Ob koncu, Jezusova molitev je kraj, kjer se zazna, da vse prihaja od Boga in se k Njemu vra?a. V?asih se mi ljudje imamo za gospodarje vsega ali pa izgubimo vse spo?tovanje do sebe, begamo z ene strani na drugo. Molitev nam pomaga ponovno najti pravilno razse?nost v odnosu z Bogom, na?im O?etom, in z vsem stvarstvom. Jezusova molitev je navsezadnje izro?itev v O?etove roke, kakor na vrtu Oljske gore sredi tiste tesnobe: »O?e, ?e je mogo?e …, a naj se zgodi tvoja volja.« Izro?itev v O?etove roke. Lepo je, da ko smo vznemirjeni, nekoliko zaskrbljeni, nas Sveti Duh spreminja od znotraj in nas vodi v to izro?itev v O?etove roke. »O?e, naj se zgodi tvoja volja.«

Dragi bratje in sestre, v evangeliju ponovno odkrijmo Jezusa Kristusa kot u?itelja molitve in vstopimo v njegovo ?olo. Zagotavljam vam, da bomo na?li veselje in mir. Hvala.

 

sreda, 4. november 2020, 12:20