杏MAP导航

Andreja ?ervek - Vatikan

Pape? Fran?i?ke je med dana?njo splo?no avdienco, ki je potekala v knji?nici apostolske pala?e, govoril o Mariji kot ?eni molitve. Ni bolj?ega na?ina molitve, kot je postaviti se v dr?o odprtosti kakor Marija, srce odpreti za Boga in re?i: »Gospod, to, kar Ti ?eli?, kadar Ti ?eli? in kakor Ti ?eli?.« Po pape?evih besedah gre za poni?no in preprosto molitev, ki na?e ?ivljenje polo?i v Gospodove roke, tako da nas on vodi. Gre za molitev, ki zna pomiriti na?e nemire in strahove. ?e v molitvi razumemo, da je vsak dan, ki je podarjen od Boga, klic, potem raz?irimo srce in sprejmemo vse. Pomembno je prositi Gospoda za njegovo navzo?nost na vsakem koraku na?e poti.

Svetopisemski odlomek: Lk 2,39-40.51

»Ko so izpolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Otrok pa je rastel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Bo?ja milost je bila z njim. […] In njegova mati je vse, kar se je zgodilo, shranila v svojem srcu.«

Kateheza: Devica Marija, molitvena ?ena

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Na na?i poti katehez o molitvi, danes sre?amo Devico Marijo kot molitveno ?eno. Marija je molila. Ko svet ne ve ?e zanjo, je navadno dekle, obljubljeno za nevesto mo?u iz Davidove hi?e, Marija moli. Lahko si predstavljamo mladenko iz Nazareta, zbrano v ti?ini, v stalnem pogovoru z Bogom, ki ji bo kmalu zaupal njeno poslanstvo. Ona je ?e polna milosti in brezmade?na od spo?etja, a ?e ni?esar ne ve o svoji presenetljivi in izjemni poklicanosti in o viharnem morju, ki ga bo morala prepluti. Eno je gotovo: Marija pripada dolgi vrsti tistih sr?nih ljudi, ki jih uradni zgodovinarji ne vklju?ijo v svoje knjige, a s katerimi je Bog pripravil prihod svojega Sina.

Marija ne usmerja svojega ?ivljenja neodvisno: ?aka, da Bog vzame v roke vajeti njene poti in jo vodi, kamor On ho?e. Poslu?na je in s to svojo razpolo?ljivostjo v naprej pripravi velike dogodke, ki Boga vpletejo v svet. Katekizem nas spominja na njeno stalno in skrbno navzo?nost v dobrohotnem O?etovem na?rtu in skozi ?ivljenje (prim. KKC, 2617-2618).

Marija je sredi molitve, ko nadangel Gabriel pride in ji v Nazaret prinese oznanilo. Njen »Tukaj sem«, majhen in neizmeren, zaradi katerega v tistem trenutku posko?i v veselju vse stvarstvo, so v zgodovini zveli?anja predhajali mnogi drugi »tukaj sem«, mnoge zaupne poslu?nosti, mnoge razpolo?ljivosti za Bo?jo voljo. Ni bolj?ega na?ina molitve, kot je postaviti se v dr?o odprtosti kot Marija; srce, odprto za Boga: »Gospod, to, kar Ti ?eli?, kadar Ti ?eli? in kakor Ti ?eli?.« To pomeni srce, ki je odprto za Bo?jo voljo. Bog vedno odgovori. Koliko vernikov ?ivi tako svojo molitev! Tisti najbolj poni?ni v srcu molijo na ta na?in: z bistveno poni?nostjo, s preprosto poni?nostjo: »Gospod, to, kar Ti ?eli?, kadar Ti ?eli? in kakor Ti ?eli?.« Molijo na ta na?in, ne da bi se jezili, ker so dnevi polni problemov, gredo naproti stvarnosti in vedo, da v poni?ni ljubezni, ponujeni v vsaki situaciji, mi postajamo orodja Bo?je milosti. »Gospod, to, kar Ti ?eli?, kadar Ti ?eli? in kakor Ti ?eli?.« Preprosta molitev, ki pa na?e ?ivljenje polo?i v Gospodove roke, tako da nas on vodi. Vsi lahko molimo na ta na?in,

 skorajda brez besed. Preprosto: »Gospod, to, kar Ti ?eli?, kadar Ti ?eli? in kakor Ti ?eli?.«

Molitev zna pomiriti nemir. Mi smo vedno nemirni, vedno ho?emo prositi za stvari in jih ?elimo takoj, takoj … A ?ivljenje ni tak?no. Ta nemir nam ?koduje. Molitev pa zna pomiriti nemir, zna ga spremeniti v razpolo?ljivost. Nemiren sem, molim in molitev mi odpre srce in me naredi razpolo?ljivega za Bo?jo voljo. Devica Marija je v tistih nekaj trenutkih med oznanjenjem znala zavrniti strah, ?eprav je slutila, da ji bo njen »da« prinesel zelo te?ke preizku?nje. ?e v molitvi razumemo, da je vsak dan, podarjen od Boga, klic, potem raz?irimo srce in sprejmemo vse. Nau?imo se re?i: »Kar Ti ?eli?, Gospod. Obljubi mi samo, da bo? navzo? na vsakem koraku moje poti.« To je pomembno: prositi Gospoda za njegovo navzo?nost na vsakem koraku na?e poti. Naj nas ne pusti samih, naj nas ne zapusti v sku?njavi, naj nas ne zapusti v te?kih trenutkih. Konec O?ena?a je to: milost, za katero nas je nau?il prositi Gospoda sam Jezus.

Marija spremlja z molitvijo vse Jezusovo ?ivljenje, vse do smrti in vstajenja; in na koncu ?e naprej spremlja prve korake nastajajo?e Cerkve (prim. Apd 1,14). Marija moli za u?ence, ki so ?li skozi pohuj?anje kri?a. Moli s Petrom, ki je padel v strah in jokal zaradi o?itka vesti. Marija je tam, z u?enci, sredi mo? in ?ena, ki jih je njen Sin poklical, da oblikujejo njegovo skupnost. Marija ni nek duhovnik med njimi, ne. Je Jezusova Mati, ki z njimi moli, v skupnosti, kot ena iz skupnosti. Moli z njimi in moli za njih. In ponovno njena molitev predhaja prihodnost, ki se bo izpolnila: po delovanju Svetega Duha je postala Bo?ja Mati in po delovanju Svetega Duha postane Mati Cerkve. Torej s tem, ko moli z nastajajo?o Cerkvijo, postane Mati Cerkve, spremlja u?ence pri prvih korakih Cerkve. V molitvi, ko ?aka Svetega Duha in zatem pri prvih korakih. V ti?ini, vedno v ti?ini. Marijina molitev je tiha. Evangelij nam pripoveduje o samo eni Marijini molitvi – v Kani, ko svojega Sina prosi za tiste uboge ljudi, ki bi se skoraj osme?ili na gostiji. Predstavljajmo si, da imamo gostijo, ki se kon?a z mlekom, ker ni ve? vina. Ona pa moli in prosi ter pusti Sinu, da re?i problem. Njena navzo?nost je vedno molitev. Njena navzo?nost med u?enci pri zadnji ve?erji, ko ?akajo Svetega Duha, je molitev. Tako Marija rodi Cerkev, je Mati Cerkve. Katekizem pojasni: »V veri svoje poni?ne slu?abnice najde Bog – torej Sveti Duh – za svoj dar sprejetost, na katero je ?akal od za?etka ?asov« (KKC, 2617).

V Devici Mariji je naravna ?enska intuicija povzdignjena do izjemnega zdru?enja z Bogom v molitvi. Zato, ko beremo evangelij, opazimo, da se zdi, da v?asih izgine, zatem pa se ponovno pojavi v klju?nih trenutkih: Marija je odprta za Bo?ji glas, ki vodi njeno srce, ki vodi njene korake tja, kjer je potrebna njena navzo?nost. Tiha navzo?nost Matere in u?enke. Marija je navzo?a, ker je Mati, a navzo?a tudi zato, ker je prva u?enka, ki se je najbolje nau?ila od Jezusa. Marija nikoli ne re?e: »Pridite, jaz bom re?ila stvari.« Ne. Pravi: »Storite, kar vam bo On rekel.« S prstom vedno ka?e na Jezusa. Tako po?ne u?enec. In ona je prva u?enka. Moli kot Mati in moli kot u?enka.

»Marija pa je vse te besede shranila in jih premi?ljevala v svojem srcu« (Lk 2,19). Tako evangelist Luka upodobi Gospodovo Mater v evangeliju o otro?tvu. Vse, kar se zgodi okoli nje, kon?a v premi?ljevanju v globini njenega srca: tako dnevi, polni veselja, kot najtemnej?i trenutki, ko je tudi njej te?ko razumeti, po katerih poteh mora iti odre?enje. Vse kon?a v njenem srcu, da bi ?lo skozi re?eto molitve in bilo z njo preobra?eno. Naj gre za darove modrih ali za beg v Egipt, vse do tistega stra?nega petka trpljenja: Mati vse varuje in prina?a v svoj pogovor z Bogom. Nekdo je Marijino srce primerjal z biserom neprimerljivega sijaja, ki je bil oblikovan in zglajen s potrpe?ljivim sprejemanjem Bo?je volje preko Jezusovih skrivnosti, ki se jih je premi?ljevalo v molitvi. Kako lepo, ?e smo tudi mi lahko vsaj malo podobni na?i Materi! S srcem, odprtim za Bo?jo besedo, s tihim srcem, s poslu?nim srcem, s srcem, ki zna sprejeti Bo?jo besedo in ji pusti, da raste kakor dobro seme Cerkve. Hvala.