杏MAP导航

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Po uvodnem delu Andrea Riccardia, ustanovitelja Skupnosti sv. Egidija, ki je vodil to sre?anje verskih voditeljev, je spregovoril italijanski predsednik Sergio Mattarella. Sledili so govori verskih voditeljev. Najprej je spregovoril ekumenski patriarh Bartolomej I., zatem glavni rabin Francije Haïm Korsia, sledil mu je dr. Mohamed Abdelsalam Abdellatif, generalni sekretar Visokega komisariata za ?love?ko bratstvo. Po glasbenem premoru je  nadalje spregovoril budisti?ni voditelj Shoten Minegishi, za njim sikhovski voditelj Karmaljit Singh Dillon in po glasbenem premoru pape? Fran?i?ek. Po pape?evem govoru je sledila minuta molka ter zatem branje Apela za mir, pri?iganje sve?nika ter podpis Apela.

Govor pape?a Fran?i?ka

Dragi bratje in sestre!

Vesel sem in hvale?en Bogu, da tukaj, v Campidogliu, v sredi??u Rima, lahko sre?am spo?tovane verske voditelje, ugledne predstavnike oblasti in ?tevilne prijatelje miru. Drug ob drugem smo molili za mir. Pozdravljam gospoda predsednika Republike Italije spo?tovanega Sergia Mattarello. Vesel sem sre?anja s svojim bratom, z njegovo svetostjo ekumenskim patriarhom Bartolomejom. Resni?no cenim, da so on in drugi kljub te?avam na potovanju ?eleli sodelovati na tem molitvenem sre?anju. V duhu Sre?anja v Assisiju, ki ga je leta 1986 sklical sv. Janez Pavel II, Skupnost sv. Egidija vsako leto od mesta do mesta obhaja ta dogodek molitve in dialoga za mir med verniki razli?nih verstev.

V tej viziji miru je bilo prero?ko seme, ki je z Bo?jo pomo?jo korak za korakom dozorelo z izrednimi sre?anji, pomiritvenimi akcijami, novimi mislimi o bratstvu. Kajti ko se ozremo nazaj, ?eprav v preteklih letih naletimo na bole?e dogodke kot so spopadi, terorizem in radikalizem, v?asih tudi v imenu vere, moramo vendarle prepoznati rodovitne korake v dialogu med verstvi. To je znamenje upanja, ki nas spodbuja, da delamo skupaj kot bratje. Na ta na?in smo pri?li do pomembnega Dokumenta o bratstvu za svetovni mir in skupno so?itje, ki sem ga podpisal z velikim imamom Al-Azharja Ahmedom al-Tayyebom leta 2019.

Dejansko je »zapoved miru zapisana v globino verskih izro?il« (okro?nica Vsi bratje, [VB], 284). Verujo?i so razumeli, da razli?nost verstev ne opravi?uje brezbri?nosti ali sovra?nosti. Nasprotno, ?e izhajamo iz resni?ne vere, lahko postanemo tvorci miru in ne brezdelni gledalci zla vojne in sovra?tva. Vere so v slu?bi miru in bratstva. Zato tudi to sre?anje spodbuja verske voditelje in vse vernike, da vztrajno molijo za mir, da nikoli ne pristanejo na vojno, da z blago mo?jo vere delajo za kon?anje spopadov.

Potrebujemo mir! Ve? miru! »Ne moremo ostati ravnodu?ni. Danes svet gore?e ?eja po miru. V ?tevilnih dr?avah trpijo zaradi vojn, ki so pogosto pozabljene, a vedno povzro?ajo trpljenje in rev??ino« (Govor na Svetovnem dnevu molitve za mir, Assisi, 20. septembra 2016). Svet, politika, javno mnenje so v nevarnosti, da se navadijo na zlo vojne kot na naravnega spremljevalca zgodovine ljudstev. »Ne ustavimo se pri teoreti?nih razpravah, ampak stopimo v stik z ramo ob rami, dotaknimo se mesa tistih, ki so utrpeli ?kodo. […] Bodimo pozorni do beguncev, na tiste, ki so utrpeli jedrsko sevanje ali kemi?ne napade, na ?ene, ki so izgubile otroke, na otroke, ki so bili pohabljeni ali prikraj?ani za svoje otro?tvo« (VB, 261). Danes je bole?ine vojne ?e poslab?ala pandemija koronavirusa in nemo?nost dostopa do potrebnega zdravljenja v mnogih dr?avah.

Medtem se spopadi nadaljujejo, z njimi pa bole?ina in smrt. Kon?anje vojne je neodlo?ljiva dol?nost vseh odgovornih politikov pred Bogom. Mir je prednostna naloga vsake politike. Bog bo zahteval obra?un od tistih, ki si niso prizadevali za mir ali so pod?igali napetosti in spopade in to za vse dneve, mesece in leta vojne, ki so prizadela ljudi!

Beseda Gospoda Jezusa se uveljavlja s svojo globoko modrostjo: »Spravi me? na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za me?, bodo z me?em pokon?ani« pravi (Mt 26,52). Vsi, ki zgrabijo za me?, pa ?eprav verjamejo, da bodo na hitro re?iti te?ke situacije, bodo na sebi, svojih dragih, svojih de?elah do?iveli smrt, ki prihaja od me?a. »Dovolj je!« To je nedvoumen odgovor na vsako nasilje. Ta Jezusov »Dovolj je« gre preko stoletij in z vso svojo mo?jo dosega nas danes: dovolj z me?i, z oro?jem, nasiljem, vojno!

Sv. Pavel VI. je v Zdru?enih narodih leta 1965 pritrdil temu klicu, ko je dejal: »Nikoli ve? vojne!« To je pro?nja vseh nas, mo? in ?ena dobre volje. To je sen vseh iskalcev in tvorcev miru, ki se dobro zavedajo, da »vsaka vojna svet naredi slab?ega, kot ga je na?la« (VB, 261).

Kako iziti iz zamrznjenih in neozdravljivih spopadov? Kako razvezati vozle, ki so jih zamotali toliki oboro?eni boji? Kako prepre?iti spopade? Kako pomiriti vojskovodje in tiste, ki zaupajo v mo? oro?ja? Nobeno ljudstvo, nobena dru?bena skupina ne more sama dose?i miru, dobrega, varnosti in sre?e. Nih?e. ?e ho?emo biti po?teni, je nauk nedavne pandemije »zavest, da smo svetovna skupnost, ki plove v istem ?olnu, kjer gre zlo enega na ?kodo vseh. Spomnili smo se, da se nih?e ne bo re?il sam, da se lahko re?imo samo skupaj« (VB, 32).

Bratstvo, ki izvira iz zavedanja, da smo eno samo ?love?tvo, mora prodreti v ?ivljenje ljudstev, v skupnosti, med vladajo?e, na mednarodne skup??ine. Tako bo prekvasilo zavest, da se lahko re?imo samo skupaj, tako da se sre?amo, se pogajamo, da se nehamo bojevati, da se spravimo, da obrzdamo jezik politike in propagande in razvijamo konkretne poti za mir (prim. VB. 231).

Nocoj smo skupaj kot ljudje razli?nih verskih izro?il, da bi posredovali sporo?ilo miru. To jasno dokazuje, da verstva no?ejo vojne; nasprotno, na la? postavljajo tiste, ki sakralizirajo nasilje. Vse prosijo, naj molijo za spravo in delajo za to, da bo bratstvo odprlo nove poti upanja. Z Bo?jo pomo?jo je namre? mogo?e zgraditi svet miru in se tako, bratje in sestre, skupaj re?iti.