Pape?: Dru?beni nauk nasprotuje na?elu profita, ki pozablja na ?loveka
Andreja ?ervek – Vatikan
Ustanova za pologe in posojila se je skozi zgodovino prilagodila spremembam in potrebam Italije, kjer so bile potrebne investicije, posodobitve, pomo? lokalnim ustanovam, profesionalna formacija in podpora produktivnosti. »Te razvojne smernice ?e danes zahtevajo velikodu?no prizadevanje z va?e strani,« je zbranim dejal sveti o?e.
»Pomislimo na izzive, ki jih je na socialnem in ekonomskem podro?ju povzro?ila velika pandemija, ki ?e vedno traja. Pomislimo na pojave zaradi pomembnih padcev, kot je propadanje nekaterih na?inov proizvodnje, ki so potrebni obnove ali radikalne spremembe. Pomislimo na spremembe, do katerih je pri?lo na podro?ju nabave in prodaje dobrin, z nevarnostjo, da se izmenjava in kupovanje skoncentrirata v rokah redkih stvarnosti, ki pa so svetovnih razse?nosti. In to na ?kodo posebnosti teritorijev in lokalnih profesionalnih kompetenc, tipi?nih za italijansko in evropsko stvarnost.«
Dru?beni nauk Cerkve sogla?a s pogledom, da investitorji pri?akujejo pravi?no povra?ilo prejetih virov, da bi jih zatem namenili financiranju iniciativ, ki so usmerjene v socialno in kolektivno promocijo. »Kr??anska misel ne nasprotuje na?elu profita, ampak nasprotuje profitu za vsako ceno, profitu, ki pozablja na ?loveka, ga zasu?njuje, zmanj?a na stvar med stvarmi, nasprotuje spremenljivosti procesa, ki se ga na noben na?in ne more kontrolirati ali se mu na noben na?in ne more zoperstaviti,« je zatrdil pape?.
»Upravljanje poslov s strani vseh vedno zahteva linearno in jasno smer, ki ne podle?e korupciji. V izvajanju lastnih odgovornosti je treba znati razlikovati dobro od slabega. Tudi na podro?ju ekonomije in financ so namre? namen, transparentnost in iskanje dobrih rezultatov kompatibilni in ne smejo nikoli biti razdru?evalni. Gre za to, da se opredeli in pogumno sprejme smernice za posege, ki so spo?tljivi in pospe?ujejo ?love?ko osebo in dru?bo.«
Pape? je zbranim dejal, da so poklicani vsak dan z veliko pozornostjo voditi odnose z razli?nimi stvarnostmi, ki se obra?ajo nanje s pro?njami za pomo?. Ustanova lahko »konkretno pri?uje o solidarni ob?utljivosti, ko pospe?uje vlaganje v realno ekonomijo, ki vklju?uje razvoj oseb, dru?in in celotne dru?be. Tudi na ta na?in se lahko spremlja postopno pot naroda in se slu?i skupnemu dobremu, s prizadevanjem da se dobrine tega sveta pomno?ijo in postanejo za vse dostopne.«
