Pri pape?u zaposleni na In?pektoratu za javno varnost v Vatikanu
Andreja ?ervek – Vatikan
Zaposlenim na In?pektoratu za javno varnost v Vatikanu je pape? Fran?i?ek izrazil zahvalo za dragoceno slu?enje, zaznamovano z »marljivostjo, profesionalnostjo in duhom po?rtvovalnosti«: »Predvsem ob?udujem potrpe?ljivost, ki jo imate, ko se ukvarjate z osebami tako razli?nega porekla in kultur.« Prav tako se je zahvalil, da ga spremljajo med njegovimi obiski v Rimu in Italiji: »Te?ko delo, ki zahteva diskretnost in uravnote?enost, da tako pape?eve poti ne bi izgubile posebnega zna?aja sre?evanja z Bo?jim ljudstvom.«
Za?elel je, da bi In?pektorat za javno varnost v Vatikanu nadaljeval svoje delo v skladu s svojo svetlo zgodovino ter iz nje ?rpal nove in obilne sadove. »Prepri?an sem, da delati na tem kraju za vas pomeni stalen klic k najvi?jim vrednotam: tistim ?love?kim in duhovnim vrednotam, ki zahtevajo, da se jih vsak dan sprejme in se o njih pri?a. ?elim vam, da bi va? trud, nemalokrat opravljen z ?rtvovanjem in tveganji, bil podprt z ?ivo kr??ansko vero: ta je najdragocenej?i duhovni zaklad, ki so vam ga zaupale va?e dru?ine in ki ste ga vi poklicani posredovati va?im otrokom.«
In ravno na 75 let dolgo zgodovino in?pektorata je v svojem govoru spomnil pape? Fran?i?ek, predvsem na mnoge mo?ke in ?enske italijanske dr?avne policije, ki so hodili po sledi »globoke vezi med Svetim sede?em in Italijo« ter opravili poslanstvo, ki ima svoj izvor v Lateranskih sporazumih iz leta 1929. Ti dogovori, ki so potrdili nastanek dr?ave Mesto Vatikan, so predvideli poseben predpis, ki pod nadzorom italijanske oblasti dovoljuje romarjem in turistom svoboden dostop na Trg sv. Petra.
Ko gledamo nazaj, vidimo, kako je izvor In?pektorata za javno varnost ''Vatikan'' ume??en v kontekst negotovosti in resnega nacionalnega polo?aja, ko so si politi?ne in dru?bene sile prizadevale za demokrati?no obnovo. Leta 1945 se je konkretiziral projekt, s katerim se je dodelilo avtonomijo in pravno oblikovanje tej policijski slu?bi. Notranji minister Ivanoe Bonomi je tako ustanovil »Poseben urad za javno varnost Sv. Peter«.
Na ta na?in se je okrepilo in postalo ?e bolj u?inkovito delo, ki ga je policija ?e dlje ?asa opravljana na Trgu sv. Petra in obmo?jih, ki mejijo na Vatikan. Nem?ka okupacija Rima leta 1943 je povzro?ila nemalo te?av in skrbi: pojavil se je problem spo?tovanja nevtralnosti in suverenosti Mesta Vatikan ter tudi pape?eve osebe s strani nem?kih vojakov. Devet mesecev je meja med Italijo in Vatikanom bila kraj napetosti in bojazni. Verniki niso mogli enostavno dostopati do bazilike, da bi molili, in tako so mnogi odnehali.
Rim je bil osvobojen 4. junija 1944, a vojna je pustila globoke rane v zavesti ljudi, razvaline po ulicah, rev??ino in trpljenje v dru?inah. Na Trg. sv. Petra je za?elo prihajati vedno ve? Rimljanov in tudi romarjev. Kot je zatrdil Fran?i?ek, se je takratni novi Urad dr?avne policije v Vatikanu primerno odzval na nove zahteve in slu?il tako Italiji kot Svetemu sede?u.
Od ustanovitve tega urada, ki je pred sedanjim imel druga imena, se je shodila pot sodelovanja med Italijo in Svetim sede?em ter med in?pektoratom in vatikanskimi organi, ki so namenjeni javnemu redu in pape?evi varnosti. »Kljub spreminjanju narodnih in mednarodnih scenarijev in varnostnih zahtev, se ni spremenil duh, s katerim so mo?ki in ?enske in?pektorata uresni?evali svoje cenjeno delo,« je dejal pape?.