杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape? Fran?i?ek v poslanici za svetovni dan molitve za skrb stvarstva 2020 za izhodi??e postavi jubilej, ki v spetih spisih predstavlja sveti ?as za spominjanje, vra?anje, po?ivanje, popravljanje in razveseljevanje. To je tudi pet poglavij, v katerih pape? razmi?lja o situaciji, v kateri se danes nahaja Zemlja, ter odnosu ?loveka do stvarstva. Naka?e tudi konkretne smernice v prizadevanju za na? skupen dom. Izpostavi, da se je treba spomniti, kako je vse med seboj povezano ter da je na?a skrb za svoje ?ivljenje in naravo, nelo?ljivo povezana z drugimi. Vrniti se je treba nazaj in popraviti po?kodovane odnose, pomisliti pa predvsem na uboge in najranljivej?e. Ne le ?lovek, tudi Zemlja potrebuje po?itek. Pandemija je namre? pokazala, da se Zemlja zmore obnoviti, ?e ji dovolimo, da po?iva. Pape? spodbuja, da zavarujemo izvorno harmonijo stvarstva, kar je povezano z vzpostavitvijo pravi?nih dru?benih odnosov. Pape? poslanico sklene z vedrim tonom, saj po vsem svetu vidimo tudi vedno ve? prizadevanja za izgrajevanje skupnega doma in za??ito najrevnej?ih, ob ?emer se lahko veselimo.

POSLANICA SVETEGA O?ETA
za svetovni dan molitve za skrb stvarstva
1. september 2020

»Razglasili boste petdeseto leto za sveto leto in razglasili po de?eli osvoboditev vsem njenim prebivalcem. To bo za vas jubilej in vsak se bo vrnil k svoji lastnini, vsak k svoji rodbini« (3 Mz 25,10).

Dragi bratje in sestre,
vsako leto, predvsem odkar je iz?la okro?nica Laudato si' (LS, 24. maj 2015), prvi dan septembra za kr??ansko dru?ine predstavlja svetovni dan molitve za skrb stvarstva, s katerim se za?ne ?as stvarstva, ki se zaklju?i 4. oktobra, na spomin sv. Fran?i?ka Asi?kega. V tem obdobju kristjani po vsem svetu obnovijo vero v Boga stvarnika in se na poseben na?in pove?ejo v molitvi in delovanju za varstvo skupnega doma.

Vesel sem, da je tema, ki jo je izbrala ekumenska dru?ina za obhajanje ?asa stvarstva 2020, »Jubilej za Zemljo«, in to ravno v letu, ko mineva petdeseta obletnica dneva Zemlje.

V svetih spisih je jubilej sveti ?as za spominjanje, vra?anje, po?ivanje, popravljanje in razveseljevanje.

1. ?as za spominjanje

Povabljeni smo so se spomniti predvsem tega, da je poslednja usoda stvarstva vstopiti v »ve?no soboto« Boga. To je potovanje, ki ima prostor v ?asu, s tem ko obsega ritem sedmih dni tedna, cikel sedmih let in veliko jubilejno leto, ki pride ob koncu sedmih sobotnih let.

Jubilej je tudi ?as milosti, da se spomnimo izvorne poklicanosti stvarstva in da obstajamo in rastemo kot skupnost ljubezni. Obstajamo samo preko odnosov: z Bogom stvarnikom, z brati in sestrami kot ?lani ene skupne dru?ine in z vsemi stvaritvami, ki naseljujejo ta isti na? dom. »Vse je v odnostnosti in vsi ljudje smo na ?udovitem romanju zdru?eni kot bratje in sestre, povezani v ljubezni, ki jo Bog izkazuje vsem svojim stvarem in nas z ne?no ljubeznijo zdru?uje med seboj, z bratom soncem, s sestro luno, s sestro reko in z materjo zemljo« (LS, 92).

Jubilej je zato ?as za spominjanje, kjer hranimo spomin na na?e med-odnosno obstajanje. Stalno se moramo spominjati, da »je vse med seboj povezano in da je iskrena skrb za na?e lastno ?ivljenje in na?e odnose do narave nelo?ljivo povezana z bratstvom, pravi?nostjo in zvestobo v odnosih do drugih« (LS, 70).

2. ?as za vra?anje

Jubilej je ?as, da se vrnemo nazaj in se pokesamo. Raztrgali smo vezi, ki so nas zdru?evale s Stvarnikom, z drugimi ?love?kimi bitji in s preostalim stvarstvom. Potrebno nam je ozdraviti te po?kodovane odnose, ki so bistveni za podpiranje nas samih in vsega ?ivljenjskega tkiva.

Jubilej je ?as vrnitve k Bogu, na?emu ljube?emu Stvarniku. Ne more se ?iveti v harmoniji s stvarstvom, ne da bi bili v miru s Stvarnikom, ki je izvir in izvor vseh stvari. Kot je opozoril pape? Benedikt, »nasilna poraba stvarstva se za?ne tam, kjer ni Boga, kjer je materija za nas zgolj material, kjer smo mi zadnje instance, kjer je celota enostavno na?a last (sre?anje s klerom ?kofije Bolzano-Bressanone, 6. avgust 2008).

Jubilej nas vabi, da ponovno mislimo na druge, predvsem na uboge in najranljivej?e. Poklicani smo ponovno sprejeti prvoten in ljube?i Bo?ji na?rt za stvarstvo kot skupno dedi??ino, kot gostijo, ki jo delimo z vsemi brati in sestrami v duhu skupnega bivanja; ne v nepovezani tekmovalnosti, temve? v radostnem ob?estvu, kjer se podpira in se od blizu varuje. Jubilej je ?as, da damo svobodo zatiranim in vsem, ki so vklenjeni v spone razli?nih vrst modernega su?enjstva, med katerimi sta trgovina z osebami in otro?ko delo.

Treba je, da se poleg tega ponovno vrnemo k poslu?anju zemlje, ki je v Spisih nakazana kot adamah, kraj, iz katerega je bil oblikovan ?lovek, Adam. Danes nas vznemirjeni glas stvarstva poziva, naj se vrnemo na pravo mesto v naravnem redu, se spomnimo, da nismo oblastniki, temve? del medsebojno povezane mre?e ?ivljenja. Razpadanje biotske raznovrstnosti, vrtoglavo nara??anje podnebnih katastrof, neenak vpliv sedanje pandemije na najbolj uboge in krhke so alarmi pred nebrzdanim pohlepom tro?enja.

?e posebej v tem ?asu stvarstva poslu?ajmo utrip stvarjenja. Dano nam je namre? bilo v lu?i, da bi razodelo in sporo?alo Bo?jo slavo, da bi nam v njegovi lepoti pomagalo najti Gospoda vseh stvari in se vrniti k njemu (prim. Sv. Bonaventura, II. Sent., I,2,2; Brevil., II,5.11). Zemlja, iz katere smo bili oblikovani je torej kraj molitve in meditacije: »prebudimo estetski in kontemplativni ?ut, ki ga je Bog polo?il v nas« (Apostolska spodbuda Querida Amazonia, 56). Sposobnost ?udenja in kontempliranja je nekaj, kar se lahko nau?imo posebej od staroselskih bratov in sester, ki ?ivijo v harmoniji z zemljo in z vsemi njenimi mnogovrstnimi ?ivljenjskimi oblikami.

3. ?as za po?ivanje

Po svoji modrosti je Bog soboto namenil, da bi zemlja in njeni prebivalci lahko po?ivali in se osve?ili. A danes na?i ?ivljenjski slogi potiskajo planet ?ez njegove meje. Stalna zahteva za rast in nenehen ciklus proizvajanja in tro?enja iz?rpavajo okolje. Gozdovi se red?ijo, prst je iz?rpana, polja izginjajo, pu??ave se ?irijo, morja postajajo kisla in neurja mo?nej?a: stvarstvo je?i!

Med jubilejem je bilo Bo?je ljudstvo povabljeno, da po?iva od obi?ajnega dela, da zaradi zmanj?anja obi?ajne porabe pusti, da se zemlja obnovi, svet pa se ponovno uredi. Danes je treba najti primerne in trajnostne ?ivljenjske vire, brez uni?evanja ekosistemov, ki nas ohranjajo.

Sedanja pandemija nas je na nek na?in pripeljala do odkritja preprostej?ih in trajnostnih ?ivljenjskih stilov. V dolo?enem smislu nam je kriza dala mo?nost, da razvijemo nove na?ine ?ivljenja. Ugotoviti je bilo mogo?e, kako se Zemlja zmore obnoviti, ?e ji dovolimo, da po?iva: zrak je postal ?istej?i, vode bolj bistre, ?ivalske vrste so se vrnile na mnoge kraje, kje jih prej ni bilo. Pandemija nas je privedla na razpotje. Izkoristiti moramo ta klju?ni trenutek, da bi naredili konec nepotrebnim in uni?evalnim dejavnostim in ciljem, ter gojiti vrednote, vezi in obnovitvene projekte. Pretresti moramo svoje navade v zvezi z uporabo energije, potro?nje, transportov in prehrane. Iz svojih ekonomij moramo odstraniti nebistvene in ?kodljive vidike ter dati ?ivljenje rodovitnim oblikam trgovine, proizvodnje in transporta dobrin.

4. ?as za popravljanje

Jubilej je ?as za popravljanje izvorne harmonije stvarstva in za ozdravljanje sporazumnih ?love?kih odnosov.

Vabi k ponovni vzpostavitvi pravi?nih dru?benih odnosov, s tem da se vsakemu povrnejo lastna svoboda in lastne dobrine ter se obsodijo tuji dolgovi. Zato ne smemo pozabiti zgodovine izkori??anja na jugu planeta, kar je povzro?ilo ogromen ekolo?ki dolg, ki je v glavnem posledica izropanja virov in pretirane uporabe skupnega naravnega okolja za odlaganje odpadkov. Je ?as za popravljalno pravi?nost. Glede tega obnavljam svoj poziv, da se odpi?ejo dolgovi najranljivej?im dr?avam, v lu?i resnih posledic zdravstvene, socialne in ekonomske krize, s katero se morajo spoprijeti zaradi covida-19. Prav tako je treba zagotoviti, da bodo nalo?be za obnovo, ki se pripravljajo in izvajajo na svetovni, regionalni in nacionalni ravni, dejansko u?inkovite, z zakonodajnimi politikami in vlaganji, ki so usmerjeni v skupno dobro in ki jam?ijo, da bodo globalni dru?beni in okoljstveni cilji dose?eni.

Prav tako je treba popraviti zemljo. Obnova podnebnega ravnovesja je skrajno pomembna, odkar se nahajamo sredi izrednega stanja. Za?enja nam primanjkovati ?asa za to, kako se nas bodo na?i otroci in mladi spominjali. Treba je storiti vse, kar je mogo?e, da se omeji rast povpre?ne globalne temperature pod 1,5 stopinje Celzija, kot je to dolo?eno s Pari?kim podnebnim sporazumom: iti ?ez bi bilo katastrofalno, predvsem za najrevnej?e skupnosti po vsem svetu. V tem kriti?nem trenutku je nujno pospe?evati znotraj-generacijsko in med-generacijsko solidarnost. V pripravi na pomemben podnebni vrh v Glasgowu v Zdru?enem kraljestvu (COP 26), vsako dr?avo vabim, da sprejme ambicioznej?e nacionalne cilje za zmanj?anje izpustov.

Obnovitev biotske raznovrstnosti je prav tako klju?na v kontekstu izginjanja vrst in propadanja ekosistemov kot nikoli doslej. Treba je podpreti poziv Zdru?enih narodov, naj se zavaruje 30 odstotkov Zemlje kot za??itenega habitata do leta 2030, s ciljem, da se zaustavi alarmantna stopnja izgube biotske raznovrstnosti. Pozivam mednarodno skupnost k sodelovanju za zagotovitev, da bo vrh o biotski raznovrstnosti (COP 15) v Kunmingu na Kitajskem postal preobrat proti ponovni vzpostavitvi Zemlje kot doma, kjer je ?ivljenje obilno, v skladu s Stvarnikovo voljo.

Obvezani smo, da popravimo v skladu s pravi?nostjo, ter zagotovimo, da kdor je ve? generacij bival na dolo?enem ozemlju, ga lahko dobi nazaj v polno uporabo. Treba je za??ititi staroselske skupnosti pred zdru?bami, predvsem pred multinacionalkami, ki s pogubnim ?rpanjem fosilnih goriv, rudnin, lesa in proizvodov industrijskega kmetijstva »po?no v nerazvitih dr?avah tisto, ?esar ne smejo po?eti v dr?avah, kjer imajo kapital« (LS, 51). To slabo obna?anje podjetij predstavlja  »novo vrsto kolonializma« (sv. Janez Pavel II., govor Pape?ki akademiji dru?benih znanosti, 27. april 2001, cit. v Querida Amazonia, 14), ki sramotno izkori??a najrevnej?e skupnosti in dr?ave, ki si obupno i??ejo ekonomski razvoj. Treba je utrditi narodne in mednarodne zakonodaje, ki bodo urejale dejavnosti rudarskih zdru?b in zagotavljale dostop do pravice tistim, ki so o?kodovani.

5. ?as za veselje

V svetopisemskem izro?ilu jubilej predstavlja radosten dogodek, ki se za?ne s trobljenjem na rog, ki odmeva po vsej de?eli. Vemo, da je krik Zemlje in ubogih postal v zadnjih letih ?e bolj hrupen. Isto?asno smo pri?e, kako Sveti Duh vsepovsod navdihuje posameznike in skupnosti, ki se povezujejo za izgrajevanje skupnega doma in za??itno neranljivej?ih. Pri?e smo postopnemu pojavljanju ve?je mobilizacije oseb, ki se do spodaj in iz periferij velikodu?no trudijo za za??ito zemlje in ubogih. V veselje je videti mnogo mladih in skupnosti, predvsem staroselskih, ki v prvi vrsti odgovarjajo na ekolo?ko krizo. Pozivajo k jubileju Zemlje in k novemu za?etku, v zavedanju, da »se stvari lahko spremenijo« (LS, 13).

Razveseljujo?e je opaziti, kako je posebno leto ob obletnici Laudato si' na lokalni in globalni ravni navdihnilo ?tevilne iniciative za skrb za skupen dom in za revne. To leto bi moralo pripeljati do dolgoro?nih operativnih na?rtov, da bi dosegli izvajanje celostne ekologije v dru?inah, ?upnijah, ?kofijah, redovnih skupnostih, ?olah, univerzah, zdravstvenih ustanovah, podjetjih, kmetijskih podjetjih in mnogih drugih okoljih.

Veselimo se tudi skupnosti vernikov, ki ?elijo dati ?ivljenje pravi?nej?emu, mirnej?emu in trajnostnemu svetu. Razlog za posebno veselje je, da ?as stvarstva postaja zares ekumenska pobuda. ?e naprej rasimo v zavedanju, da vsi mi prebivamo v skupnem domu kot ?lani iste dru?ine!

Razveselimo se, kajti Stvarnik v svoji ljubezni podpira na? poni?ni trud za Zemljo. Ta je tudi dom Boga, kjer je njegova beseda »postala meso in se naselila med nami (Jn 1,14), kraj, kjer se izlitje Svetega Duha stalno prenavlja.

»Po?lji svojega Duha, Gospod, in prenovi obli?je zemlje« (prim Ps 104,30).

Rim, sv. Janez v Lateranu, 1. september 2020