杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan         

Ne le »izena?enje« v sporu, ampak ljubezen

Jezus navaja starodavni zakon: »Oko za oko in zob za zob« (Mt 5,38; 2Mz 21,24). Vemo, kaj je pomenilo: tistemu, ki ti nekaj vzame, ti vzemi isto stvar. V resnici je ?lo za velik napredek, saj je prepre?evalo huj?a ma??evanja: ?e ti je nekdo storil nekaj slabega, mu bo? povrnil z isto mero, ne bo? mu smel storiti ne?esa huj?ega. Zaklju?iti spore izena?eno je pomenilo korak naprej. Vendar pa gre Jezus ?e dlje, veliko dlje: »Jaz pa vam pravim: ne upirajte se hudobne?u« (Mt 5,39). Ampak kako, Gospod? ?e nekdo misli slabo o meni, ?e mi nekdo stori nekaj slabega, mu ne smem vrniti milo za drago? »Ne,« Jezus pravi: nenasilje, nobenega nasilja.

Ljubimo, ker tudi na? O?e vedno ljubi vse

Lahko mislimo, da Jezusov nauk sledi dolo?eni strategiji: na koncu bo hudobne? odnehal. Vendar pa ni to razlog za to, da Jezus pravi, naj ljubimo tudi tiste, ki nam delajo hudo. Kak?en je razlog za to? Ker O?e, na? O?e, vedno ljubi vse, tudi ?e mu mi ne vra?amo (ljubezni). On »daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter po?ilja de? pravi?nim in krivi?nim« (v. 45). In danes nam v prvem berilu pravi: »Bodite sveti, kajti jaz, Gospod va? Bog, sem svet!« (3Mz 19,2). Oziroma: »?ivite kakor jaz, prizadevajte si za to, za kar si prizadevam jaz.« Jezus je storil tako. Ni kazal s prstom na tiste, ki so ga krivi?no obsodili in kruto umorili, ampak je zanje razprl roke na kri?u. In odpustil je tistim, ki so mu v zapestje zabili ?eblje (prim. Lk 23,33-34).

Bog nam odpu??a, zato odpu??ajmo tudi mi

?e ?elimo biti torej Kristusovi u?enci, ?e se ?elimo imeti za kristjane, je to pot, ni druge. Bog nas ljubi, zato smo poklicani ljubiti; odpu??a nam, zato smo poklicani odpu??ati; dotaknila se nas je ljubezen, zato smo poklicani dajati ljubezen, ne da bi ?akali, da bi pri?eli drugi; zastonjsko smo re?eni, zato smo poklicani, da ne bi iskali nobene koristi v dobrem, ki ga delamo. Lahko re?e?: »Vendar Jezus pretirava! Re?e celo: "Ljubíte svoje sovra?nike in molíte za tiste, ki vas preganjajo" (Mt 5,44); tako govori, da bi vzbudil pozornost, vendar pa morda v resnici ne misli tega.« Vendar misli ravno to. Jezus tukaj ne govori v paradoksih, ne ovinkari. Je neposreden in jasen. Navaja starodavni zakon in slovesno re?e: »Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovra?nike.« Gre za namerno izre?ene, natan?ne besede.

Kr??anska novost: Moliti in ljubiti

Ljubite svoje sovra?nike in molíte za tiste, ki vas preganjajo. To je kr??anska novost. Je kr??anska razlika. Moliti in ljubiti: to je tisto, kar moramo delati; in ne le do tistih, ki nas imajo radi, ne le do prijateljev, ne le do na?ega ljudstva. Jezusova ljubezen namre? ne pozna meja in pregrad. Gospod od nas ?eli pogum ljubezni brez prera?unavanja. Jezusova mera je namre? ljubezen brez mere. Kolikokrat smo zanemarili njegove pro?nje in smo se vedli kakor vsi ostali! In vendar zapoved ljubezni ni neka preprosta provokacija, je v osr?ju evangelija. Glede ljubezni do vseh ne sprejemajmo izgovorov, ne pridigajmo lagodnih opreznosti. Gospod ni bil oprezen, ni sklepal kompromisov, spra?uje nas po ekstremizmu ljubezni. To je edini dopu??en kr??anski ekstremizem: ekstremizem ljubezni.

Boj proti kulturi sovra?tva: zoperstaviti se kultu prito?evanja

Ljubíte svoje sovra?nike. Danes nam bo dobro, med ma?o in po njej, ?e si bomo ponovili te besede in jih aplicirali na osebe, ki z nami grdo ravnajo, ki so nam neprijetne, ki jih te?ko sprejemamo, ki nam jemljejo vedrino. Ljubíte svoje sovra?nike. Dobro nam bo delo tudi, ?e si bomo zastavili naslednja vpra?anja: »Kaj me skrbi v ?ivljenju?: sovra?niki, tisti, ki mi ?elijo hudo? Ali to, da bi ljubil?« Naj te ne skrbi hudobija drugih, tistih, ki o tebi slabo mislijo. Namesto tega za?ni razoro?evati svoje srce iz ljubezni do Jezusa. Kdor namre? ljubi Boga, v srcu nima sovra?nikov. ?a??enje Boga je nasprotno kulturi sovra?tva. In proti kulturi sovra?tva se bori tako, da se zoperstavi kultu prito?evanja. Kolikokrat se prito?ujemo zaradi tega, ?esar ne dobimo, zaradi tega, kar ne gre! Jezus ve, da mnogo stvari ne gre, da bo vedno kdo, ki nam bo ?elel hudo, tudi kdo, ki nas bo preganjal. Vendar pa nam pravi le, naj molimo in ljubimo. To je Jezusova revolucija, najve?ja v zgodovini: od sovra?nika, ki ga sovra?imo do sovra?nika, ki ga ljubimo; od kulta prito?evanja do kulture daru. ?e smo Jezusovi, je to pot, ki ji moramo slediti.

Jezusova logika: pora?ena v o?eh sveta, zmagovalna v o?eh Boga

Res je, vendar pa lahko oporeka?: »Razumem veli?ino ideala, vendar pa je ?ivljenje nekaj drugega! ?e ljubim in odpu??am, ne pre?ivim v tem svetu, kjer prevladuje logika mo?i in se zdi, da vsak misli nase.« Ali je torej Jezusova logika pora?ena? Pora?ena je v o?eh sveta, vendar pa je zmagovalna v o?eh Boga. Sveti Pavel nam je v drugem berilu dejal: »Nih?e naj se ne vara, kajti modrost tega sveta je nespamet pri Bogu« (1Kor 3,18-19). Bog vidi onkraj. Ve, kako se zmaga. Ve, da se zlo premaga le z dobrim. Tako nas je odre?il: ne z me?em, ampak s kri?em. Ljubiti in odpu??ati pomeni ?iveti kot zmagovalci. Izgubili bomo, ?e bomo branili vero s silo. Gospod bi tudi nam ponovil besede, ki jih je rekel Petru v Getsemaniju: »Spravi me? v no?nico!« (Jn 18,11). V dana?njem Getsemaniju, v na?em ravnodu?nem in nepravi?nem svetu, kjer se zdi, da smo pri?e agoniji upanja, kristjan ne more storiti kot tisti u?enci, ki so najprej zgrabili za me? in potem zbe?ali. Ne, re?itev ni v tem, da izdremo me? proti nekomu in niti v tem, da be?imo iz ?asov, v katerih ?ivimo. Re?itev je Jezusova pot: dejavna ljubezen, poni?na ljubezen, ljubezen »do konca« (Jn 13,1).

Prositi Boga za mo?, da bi ljubili

Dragi bratje in sestre, danes Jezus s svojo brezmejno ljubeznijo dviguje merilno letev na?ega ?love?tva. Na koncu se lahko vpra?amo: »In mi, nam bo uspelo?« ?e bi bil cilj neuresni?ljiv, nam Gospod ne bi rekel, naj ga dose?emo. Vendar pa to te?ko storimo sami; potrebno je prositi za milost. Potrebno je prositi Boga za mo?, da bi ljubili, mu re?i: »Gospod, pomagaj mi ljubiti, nau?i me odpu??ati. Sam ne zmorem, potrebujem Te.« Prav tako je potrebno prositi za milost, da ne bi drugih videli kot ovire in te?ave, ampak kot brate in sestre, ki jih moramo ljubiti. Zelo pogosto prosimo za pomo? in milosti zase, vendar pa kako malo prosimo za to, da bi znali ljubiti! Ne prosimo dovolj, da bi znali ?iveti evangelij s srcem, da bi bili resni?no kristjani. Vendar pa bomo »ob ve?eru ?ivljenja sojeni glede na ljubezen« (sv. Janez od Kri?a). Izberimo danes ljubezen, tudi ?e nas stane, tudi ?e gre proti toku. Ne dopustimo, da bi nas pogojevala splo?na miselnost, ne zadovoljimo se s polovi?arstvom. Sprejmimo Jezusov izziv, izziv dejavne ljubezni. Tako bomo pravi kristjani in svet bo bolj ?love?ki.