杏MAP导航

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Govor pape?a Fran?i?ka

Dragi bratje, vesel sem, da vas lahko sre?am in hvale?en vsakemu od vas, da ste sprejeli povabilo Italijanske ?kofovske konference za udele?bo na tem sre?anju, ki zdru?uje Cerkve Sredozemlja. Ko danes gledam to cerkev (baziliko sv. Nikolaja), mi prihaja na misel neko drugo sre?anje, tisto, ki smo ga imeli z voditelji kr??anskih Cerkva, pravoslavnih, katoli?kih… tu v Bariju. To je ?e drugi?, da je v nekaj mesecih ta gesta edinosti. Tista je bila prvi? po velikem razkolu, da smo bili vsi skupaj, tokratna pa je prvi?, da so vsi ?kofje, ki mejijo na Sredozemlje. Menim, da lahko Bari poimenujemo prestolnico edinosti, edinosti Cerkve, seveda, ?e bo msgr. Cacucci dovolil. Hvala za gostoljubnost, ekscelenca, hvala.

Ko mi je pred ?asom kardinal Bassetti predstavil pobudo, sem jo z veseljem takoj sprejel, saj sem v njej videl mo?nost, da se za?ne proces poslu?anja in soo?anja, s katerim prispevate k izgradnji miru na tem tako klju?nem podro?ju sveta. Zaradi tega razloga sem hotel biti navzo? in pri?evati za vrednost, ki jo vsebuje nova paradigma bratstva in kolegialnosti, katere izraz ste ravno vi. V?e? mi je bila tista beseda, ki ste jo vi dodali dialogu: so?itje.

Pomenljivost mesta Bari
Pomenljivo se mi zdi, da ste izbrali za to sre?anje mesto Bari, ki je tako pomembno za povezave, ki jih ima z Bli?njim vzhodom, kakor tudi z afri?ko celino, kar zgovorno pri?a, kako globoko so zakoreninjeni odnosi med ljudstvi in razli?nimi izro?ili. ?kofija Bari nadalje ohranja od nekdaj ?iv ekumenski in medverski dialog, saj si neutrudno prizadeva za vzpostavljanje medsebojnih vezi spo?tovanja in bratstva. Ni naklju?je, da sem pred poldrugim letom, kot sem ?e rekel, izbral ravno ta (kraj) za sre?anje z voditelji kr??anskih skupnosti Bli?njega vzhoda, za pomembno soo?enje in podelitev, ki je pomagalo sestrskim Cerkvam hoditi skupaj in se ?uti bolj blizu druga drugi.

Razmislek o »na?em morju« kot fizi?nem in duhovnem kraju
V tak?nem posebnem kontekstu ste se zbrali, da bi razmislili o poklicanosti in usodi Sredozemlja, o posredovanju vere in spodbujanju miru. Mare nostrum (na?e morje) je fizi?en in duhoven kraj, v katerem se je oblikovala na?a civilizacija in sicer kot rezultat sre?anj razli?nih ljudstev. Ravno v mo?i te svoje sestave morje prisiljuje ljudstva in kulture, ki so okoli njega, k neki stalni bli?ini in jih tako vabi, da se spominjajo tega, kar jim je skupno in jim pri?epetava, da samo ?e ?ivijo v slogi, bodo lahko u?ivali ugodnosti, ki jih to podro?je ponuja z vidika razli?nih virov, kot je lepota ozemlja ali razli?na ?love?ka izro?ila.

V dana?njih dneh se pomembnost tega podro?ja ni zmanj?ala zaradi dolo?enih dinamik globalizacije, nasprotno, saj je le-ta ?e bolj poudarila vlogo Sredozemlja kot kri?i??a pomembnih interesov in dogajanj z dru?benega, politi?nega, verskega in ekonomskega vidika. Sredozemlje ostaja strate?ko podro?je, katerega ravnovesje odseva svoje u?inke na druge dele sveta.

Poklicanost za pri?evanje enotnosti in miru
Lahko re?emo, da so njene razse?nosti obratno sorazmerne glede na njeno velikost, saj nas vodi do tega, da ga primerjamo bolj z jezerom kot z oceanom, kakor je to storil Giorgio La Pira. S tem ko ga je ozna?il za »veliko Tiberijsko jezero«, je namignil na analogijo med Jezusovim in na?im ?asom, med okoljem v katerem se je gibal Jezus in tistim, v katerem ?ivijo ljudstva, ki ga naseljujejo. In kakor je Jezus deloval v heterogenem kontekstu kultur in verovanj, tako se tudi mi nahajamo v raznovrstnem in mnogoli?nem okvirju, ki ga pa parajo lo?itve in neenakosti in s tem pove?ujejo nestabilnost. V tem epicentru globokih potez razhajanj in ekonomskih, verskih, konfesionalnih in politi?nih sporov smo poklicani ponuditi svoje pri?evanje po enotnosti in miru. To bomo storili izhajajo? iz svoje vere ter pripadnosti Cerkvi in se vpra?ali, kaj lahko kot Gospodovi u?enci lahko ponudimo tem mo?kim in ?enskam sredozemskega podro?ja.

Ljudska pobo?nost – izraz preproste in pristne vere
Posredovanje vere ne more, da nebi zajemala iz sadov dedi??ine, ki jo Sredozemlje vsebuje. Gre za dedi??ino, ki jo ohranjajo kr??anske skupnosti in jo po?ivljajo s katehezo ter obhajanjem zakramentov, z oblikovanjem vesti ter z osebnim in skupnostnim poslu?anjem Gospodove Besede. ?e posebej pa ima kr??anska izku?nja svoj tako pomenljiv in  neodrekljiv izraz v ljudski pobo?nosti. Dejansko je ljudska pobo?nost ?e bolj izraz preproste in pristne vere. Glede tega mi je pogosto v?e? navesti tisti biser, ki je v ?tevilki 48 Evangelii nuntiandi glede ljudske pobo?nosti, kjer sveti Pavel VI. spremeni »vernost« v »pobo?nost« in kjer je predstavljeno njeno bogastvo, pa tudi njene pomanjkljivosti. Ta ?tevilka mora biti vodilo pri na?em oznanjevanju evangelija ljudstvom.

Dragoceno dedi??ino smo prejeli v »pósodo«
Na tem podro?ju je ogromen tudi umetni?ki zaklad, ki povezuje vsebino vere z bogastvom kultur, z lepoto umetni?kih del. Gre za dedi??ino, ki nenehno privla?i na milijone obiskovalcev z vsega sveta in jo je zato potrebno zelo skrbno ohranjati, kot dragoceno dedi??ino, ki smo jo prejeli v »pósodo« in jo moramo izro?iti prihodnjim generacijam.

Oznanjevanje evangelija in skupno dobro gresta skupaj
Na tak?nem ozadju oznanjevanje evangelija ne more biti lo?eno od prizadevanja za skupno dobro in nas spodbuja, da smo neutrudljivi delavci za mir. Danes sredozemsko podro?je zalezujejo ?tevilna vreli??a nestabilnosti in vojn, tako na Bli?njem vzhodu kot v razli?nih dr?avah Severne Afrike, kakor tudi med razli?nimi etnijami ali verskimi in konfesionalnimi skupinami. Pri tem ne smemo pozabiti na ?e vedno nerazre?en spor med Izraelci in Palestinci in sicer z nevarnostjo, da re?itve ne bodo pravi?ne in bodo tako znanilke novih kriz.

Vojna ne more nikoli biti sprejeta kot normalnost
Vojna, ki namenja vire za nabavo oro?ja in voja?ko prizadevanje in jih tako odvzema ?ivljenjskim funkcijam dru?be, kot je podpora dru?in, zdravstva, izobra?evanja, je v nasprotju z zdravo pametjo, kakor je u?il sv. Janez XXIII. (prim. Okro?nica Pacem in terris, 62). Z drugimi besedami, je norost, saj je noro uni?evati hi?e, mostove, tovarne, bolni?nice, ubijati ljudi ter uni?evati vire, namesto da bi gradili med?love?ke in ekonomske odnose. To je neumnost, kateri se ne smemo predati. Nikoli ne bo vojna sprejeta kot normalnost ali kot neizogibna pot za urejanje razhajanj in nasprotujo?ih si interesov. Nikoli.

Velika hinav??ina
Poslednji cilj vsake ?love?ke dru?be ostane vedno mir in to tako, da lahko zatrdimo, da »ni alternative za mir, za nikogar«. Nobene pametne alternative ni za mir, kajti vsak na?rt izkori??anja ter nadvlade posurovi tistega, ki napada in tudi tistega, ki je napaden. S tem razodeva kratkovidno pojmovanje resni?nosti, saj s tem ne prikraj?a za prihodnost samo drugega, ampak tudi samega sebe. Tako videna vojna je torej zgre?enost vsakega ?love?kega in bo?anskega projekta. Dovolj je obisk kak?ne pokrajine, prizori??a sporov, da bi se zavedali, kako se zaradi sovra?tva vrt spremeni v zapu??eno in negostoljubno zemljo in zemeljski raj v pekel. K temu ho?em dodati ?e velik greh hinav??ine, ko na mednarodnih simpozijih, sre?anjih ?tevilne dr?ave govorijo o miru in potem prodajajo oro?je dr?avam, ki so v vojni. To se imenuje: velika hinav??ina.

Predpostavka za mir je pravi?nost
Izgradnja miru, ki jo morata Cerkev in vsaka civilna institucija vedno ?utiti za svojo prioriteto, pa ima pravi?nost kot svojo nelo?ljivo predpostavko. Ta je poteptana tam, kjer so prezrte zahteve ljudi in kjer v glavnem ekonomski interesi prevladajo nad pravicami posameznikov in skupnosti. Poleg tega pa pravi?nost ovira kultura odmetavanja, ki obravnava ljudi, kot da bi bile stvari in ki poraja in pove?uje neenakosti, tako da na obalah istega morja na v nebo vpijo? na?in ?ivijo dru?ba izobilja ter druge, v katerih se ?tevilni bojujejo za pre?ivetje.

Proti tak?ni kulturi se spopadimo z dejavno ljubeznijo
Pri spopadanju s tak?no kulturo prispevajo na odlo?ilen na?in ?tevilna dela dejavne ljubezni, vzgoje in izobra?evanja, ki jih izvajajo kr??anske skupnosti. In vsaki?, ko si ?kofije, ?upnije, zdru?enja, prostovoljci – prostovoljstvo je eden velikih zakladov italijanske pastorale - ali posamezniki prizadevajo pomagati tistemu, ki je zapu??en ali pomo?i potreben, pridobi evangelij novo privla?no mo?.

Pustiti se voditi pri?akovanjem ubogih ljudi
Pri izvajanju skupnega dobrega, kar je drugo ime za mir, je potrebno prevzeti kriterij, ki ga je nakazal sam La Pira: »Pustiti se voditi pri?akovanjem ubogih ljudi«. To na?elo, ki ga ni mogo?e razveljaviti na podlagi izra?unov ali zaradi ugodnosti, ?e ga resno vzamemo, omogo?i radikalno antropolo?ko spremembo, ki dela vse bolj ?love?ke.

V evangeljski logiki ni zadnjih
Poleg tega, kaj pomaga, ?e dru?ba dosega vedno nove tehnolo?ke rezultate, a postaja manj solidarna do tistega, ki je pomo?i potreben? Medtem pa mi z oznanjevanjem evangelija prena?amo logiko, v kateri ni zadnjih in si prizadevamo, da bi bila Cerkev,  Cerkve, preko vedno bolj dejavne zavzetosti, znamenje prednostne pozornosti do majhnih in ubogih, saj »telesni udje, ki se zdijo slabotnej?i, so ?e bolj potrebni« in »?e en ud trpi, trpijo z njim vsi udje« (1Kor 12,26).

Pojav preseljevanja
Med tistimi, ki se na podro?ju Sredozemlja najbolj mu?ijo, so tisti, ki be?ijo s podro?ij vojn ali zapu??ajo svojo zemljo v iskanju ?loveka vrednega ?ivljenja. ?tevilo teh bratov in sester, ki so prisiljeni zapustiti doma?nost in domovino ter se izpostaviti pogojem skrajne negotovosti, se je pove?alo zaradi porasta sporov ter dramati?nih klimatskih in okoljskih pogojev na podro?jih, ki so vedno ve?ja. Zlahka lahko predvidimo, da bo ta pojav s svojimi epohalnimi razse?nostmi zaznamoval sredozemsko podro?je, zaradi ?esar dr?ave in verske skupnosti ne smejo biti ne pripravljene. To se ti?e tako dr?av, skozi katere gredo tokovi migrantov in v katere so namenjeni, se pa ti?e tudi vlad in Cerkva v dr?avah od koder prihajajo migranti, saj je v njih z odhodom tolikih mladih vedno bolj osiroma?ena prihodnost.

Ne samo voja?ka pomo?, ampak tudi institucije za skupno dobro
Zavedamo se tudi, da je v razli?nih dru?benih kontekstih raz?irjen ob?utek ravnodu?nosti ali celo zavra?anja, ob katerem pomislimo na kritizirane dr?e v ?tevilnih evangeljskih prilikah, kot je zapiranje v lastno bogastvo in samostojnost, ob katerima pa se ne opazi tistega, ki s svojimi besedami ali preprosto s svojim bednim stanjem prosi pomo?. Pot si je utrl tudi ob?utek strahu, ki pripelje do tega, da se pove?a obramba pred tem, kar je zaradi zlorabe opisano kot invazija. Retorika spopada civilizacij slu?i samo za opravi?evanje nasilja in pove?evanja sovra?tva. Neizpolnjevanje, oziroma slabost politike ter sekta?tvo, sta vzroka za radikalizem in terorizem. Mednarodna skupnost zagotavlja le voja?ke posege, medtem ko bi morala ustvarjati institucije, ki zagotavljajo enake mo?nosti, in kraje, v katerih imajo prebivalci mo?nost prizadevanja za skupno dobro.

Glas ?kofov
Prav tako pa tudi mi, bratje, povzdignimo glas in zahtevajmo od vlad za??ito manj?in ter versko svobodo. Preganjanje, med katerim so ?rtve predvsem, vendar ne samo, kr??anske skupnosti, je rana, ki para na?e srce in nas ne sme pustiti neodzivnih.

Isto?asno pa ne smemo nikoli sprejeti, da nekdo, ki i??e upanje preko morja, umre, ne da bi se mu nudila pomo?, ali pa da nekdo, ki pride od dale?, postane ?rtev spolnega izkori??anja ali je premalo pla?an ali pa ga najame mafija.