杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape? Fran?i?ek je zbranim semeni??nikom spregovoril o lepoti poklicanosti v duhovni?ko slu?bo, ki pomeni dar in prizadevanje, da predstavljajo Dobrega pastirja sredi njegovega ljudstva. »Da bi se pripravili na to poslanstvo, Cerkev zahteva resno formacijsko pot, ki jo semeni??e lahko zagotavlja na najbolj?i na?in,« je dejal in v nadaljevanju govora izpostavil tri vidike semeni??a: hi?a molitve, hi?a ?tudija, hi?a ob?estva.

Hi?a molitve

Za tiste, ki so bolj izpostavljeni mrzlemu vetru negotovosti in verske brezbri?nosti, je pomembno, da v duhovniku najdejo krepko vero, ki je kakor bakla v no?i in kakor skala, katere se je mogo?e oprijeti. »Ta vera se goji predvsem v osebnem odnosu, iz srca v srce, z osebo Jezusa Kristusa. In semeni??e je najprej hi?a molitve, kjer Gospod skli?e 'svoje' na 'samoten kraj' (glej Lk 9,18), da bi ?iveli mo?no izku?njo sre?anja in poslu?anja.« Preko te poti jih ?eli pripraviti, da postanejo »vzgojitelji Bo?jega ljudstva v veri«, ter jih usposobiti, da bodo »z oblastjo oznanjali Bo?jo besedo«, »zbirali ljudstvo«, ga hranili z zakramenti in ga vodili po poti zveli?anja in ga ohranjali v enosti«, pri ?emer se je pape? skliceval  na apostolsko spodbudo Pavla VI. Evangelii nuntiandi.

Zatorej se je treba ustrezno posvetiti duhovni formaciji. »To so najbolj?a leta za u?enje 'biti z Njim', ko se s ?udenjem oku?a milost biti njegovi u?enci, u?iti se poslu?ati ga, motriti njegovo obli?jem,« je dejal pape?. »Tukaj je izku?nja ti?ine in molitve temeljna: tam, ko se ostaja v njegovi prisotnosti, lahko u?enec spozna U?itelja, kakor ga On pozna, kot bi rekel sv. Pavel (glej 1 Kor 13,12). A bistveno je tudi sre?anje z Jezusom v obli?ju in mesu revnih. Tudi to je sestavni del duhovne formacije semeni??nikov.«

Hi?a ?tudija

Drugi vidik, ki opredeljuje semeni??e pa je ?tudij. »?tudij je sestavni del poti, ki je namenjena vzgoji ?ive in zavestne vere, poklicane postati vera pastirja,« je izpostavil Fran?i?ek in pojasnil, da je ?tudij privilegirano sredstvo za modrostno in znanstveno znanje, ki je zmo?no zagotoviti trdne temelje celotni zgradbi formacije bodo?ih duhovnikov. Prav tako je sredstvo skupnega znanja, kar po pape?evih besedah pomeni naslednje: »Trud pri ?tudiju, tudi v semeni??u, je oseben, ni pa individualen. Predavanja in u?enje podeliti s tovari?i v semeni??u je prav tako na?in postajanja del prezbiteriata. Brez zanemarjanja osebnih nagnjenj in sposobnosti, ampak z njihovim ovrednotenjem, se v semeni??u ?tudira skupaj za skupno poslanstvo. In to daje prav poseben 'okus' seznanjanju s Svetim pismom, s teologijo, z zgodovino, s pravom in z vsako disciplino. Soo?i se z razli?nimi osebnimi ob?utljivostmi v skupnem obzorju poklicanosti in poslanstva. In to zahvaljujo? delu u?iteljev, ki pou?ujejo znotraj tega istega cerkvenega obzorja, svobodnega od vsake samozadostnosti. Lepo je ?tudirati na ta na?in, v tem okolju.«

Hi?a ob?estva

Semeni??e kot hi?a ob?estva je bil ?e tretji vidik, ki ga je pape? postavil v ospredje in ga – enako kot prva dva – opredelil kot »transverzalnega«. Ta vidik se za?ne pri osnovni ?love?ki odprtosti za druge, zmo?nosti za poslu?anje in dialog, ter je poklican prevzeti obliko ob?estva prezbiterjev okoli ?kofa in pod njegovim vodstvom. »Pastoralna ljubezen duhovnika ne more biti verodostojna, ?e je ne predhaja in ne spremlja bratstvo, najprej med semeni??niki in zatem med prezbiterji. Bratstvo, ki je vedno bolj prepojeno z apostolsko obliko in obogateno s potezami ?kofijskosti, kar pomeni s posebnimi zna?ilnostmi Bo?jega ljudstva in svetnikov, predvsem svetih duhovnikov, krajevne Cerkve,« je izpostavil pape? Fran?i?ek.

Kot je pripomnil, je v tem kontekstu semeni??e pot, ki kandidate vzgaja, da vrednotijo vsako svoje dejanje z ozirom na Kristusa in da pripadnost enemu prezbiterijatu razumejo kot vnaprej?njo razse?nost pastoralnega delovanja in ob?estvenega pri?evanja, ki sta nenadomestljiva pri u?inkovitem slu?enju skrivnosti Cerkve in njenemu poslanstvu v svetu.

?tiri vrste bli?ine

Sveti o?e je na tem mestu ?elel poudariti ?tiri dr?e bli?ine, ki pripadajo ?kofijskim duhovnikom. Biti blizu Bogu v molitvi, kar se za?ne ?e v semeni??u; biti blizu ?kofu – brez ?kofa je duhovnik lahko voditelj, a ne bo duhovnik; biti blizu ostalim duhovnikom, pri ?emer je pape? dejal, da ga zelo ?alosti videti med seboj lo?ene duhovnike, ki so eden proti drugemu ali pa so najprej vsi prijazni, zatem pa enega obrekujejo; zadnja vrsta bli?ine je bli?ina Bo?jemu ljudstvu. »Lepo vas prosim, ne pozabite, od kod prihajate,« jim je dejal sveti o?e. »Kakor je Pavel rekel Timoteju: 'Spominjaj se svoje mame in babice.', korenin, ne pozabi, da si bil vzet iz ?rede in si pri?el sem, ker te je Gospod izbral. Nisi pri?el delat cerkvene kariere […] Bli?ina Bogu, bli?ina ?kofu, bli?ina med vami in bli?ina Bo?jemu ljudstvu,« je ponovil Fran?i?ek in poudaril: »?e manjka ena, bo duhovniku za?elo po?asi drseti v sprevr?enost klerikalizma ali v dr?e togosti. Kjer je klerikalizem, tam je pokvarjenost. In kjer je togost, pod togostjo so veliki problemi.«

Pape? Fran?i?ek je semeni??nikom ob koncu ?e dejal, naj jim Brezmade?na Marija »pomaga vsak dan odkrivati zaklad, dragoceni biser, kar sta Kristus in njegovo kraljestvo, in postajati radostni oznanjevalci njegovega evangelija. Semeni??e je tudi ?as, ko se sprejme Marijo kot Mater v svojo hi?o, svoje ?ivljenje.«