杏MAP导航

I??i

1574783988121.JPG

Pape? na letalu: ?Ne? za uporabo ali posedovanje jedrskega oro?ja mora biti vklju?en v Katekizem

Pape? Fran?i?ek je med letom iz Tokia v Rim potrdil mo?no sporo?ilo Hiro?ime in izrazil dvome glede jedrskih elektrarn, dokler ne bo zagotovljena popolna varnost. Glede preiskave financ Svetega sede?a je dejal: ?Zadovoljen sem, da je bil prvi? pokrov odkrit od znotraj in ne od zunaj?.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

»Uporaba jedrskega oro?ja je nemoralna, zato mora iti v Katekizem katoli?ke Cerkve, vendar pa ne samo uporaba, temve? tudi posedovanje, kajti ?e se zgodi nesre?a ali pride do norosti kak?nega vladarja, torej norost enega lahko uni?i ?love?tvo.« Med letom je pape? Fran?i?ek v pogovoru z novinarji odgovoril na veliko zastavljenih vpra?anj ter ponovno potrdil obsodbo izgovorjeno v Hiro?imi ter s tem dal razumeti njeno cerkveno u?iteljsko vrednost.

»Hvala za va?e delo«, je rekel pape? Fran?i?ek na za?etku sre?anja glede intenzivnega potovanja predvsem zaradi menjave zvrsti. »Eno je bila Tajska, drugo pa Japonska. Ni mogo?e vrednotiti stvari z istimi merili. Japonska in Tajska sta dve popolnoma druga?ni resni?nosti. Zato je bilo potrebno dvojno delo in po va?i zaslugi glede tega, ?etudi so bili zelo intenzivni dnevi, sem ?util va?o bli?ino.«

P. Makoto Yamamoto, Catholic Shimbum
Iz srca se vam zahvaljujemo, da ste pri?li od tako dale? na Japonsko. Sem ?kofijski duhovnik iz Nagasakija. Obiskali ste Nagasaki in Hiro?imo, kaj ste ob?utili? Zahodna dru?ba in Cerkev se lahko kaj nau?ita od vzhodne dru?be in Cerkve?
Za?el bom pri zadnjem. Mene je zelo razsvetlil pregovor: Lux ex Oriente, ex Occidente luxus. Lu? prihaja z Vzhoda, luksuz, potro?ni?tvo pa z Zahoda. Je ta vzhodna modrost, ki ni samo modrost v smislu znanja, ampak iz ?asa in kontemplacije. Na?i zahodni dru?bi, ki je vedno v naglici, zelo pomaga, ?e se u?i kontemplacije, torej ustaviti se in gledati tudi poeti?no stvari. To je osebno mnenje, vendar mislim, da na Zahodu manjka malo ve? poezije. So lepe poeti?ne stvari, a Vzhod gre preko tega. Vzhod je sposoben gledati stvari z o?mi, ki gredo preko tega, tu no?em uporabiti besede »transcendenca (onkraj)«, saj nekatera vzhodna verstva ne omenjajo »onkraj«, temve? pogled, ki gre preko meja imanence, ne da bi temu rekli transcendenca. Zato uporabljam izraze kot so poezija, zastonjskost, iskanje lastne popolnosti s postom, s pokoro, z branjem modrosti vzhodnih modrecev. Mislim, da bo za nas zahodnjake dobro, ?e bomo posvetili ?as tudi modrosti.

Nagasaki in Hiro?ima sta obe pretrpeli atomsko bombo, zaradi tega sta si podobni. Je pa razlika. Nagasaki ni imel samo bombe, ampak tudi kristjane. Nagasaki ima kr??anske korenine, kr??anstvo tu je starodavno. Preganjanje kristjanov je bilo po vsej Japonski, toda v Nagasakiju je bilo zelo mo?no. Tajnik nunciature mi je podaril faksimile v lesu, kjer je zapisan »wanted« tistega ?asa, se i??e kristjane! ?e najde? enega, naznani ga in imel bo? veliko, ?e najde? duhovnika, naznani ga in imel bo? veliko. To prizadene. Stoletja priganjanj kristjanov so bila in ta pojav s kristjani na nek na?in »zrelativizira«, v dobrem pomenu besede, atomsko bombo. Medtem ko je bilo iti v Hiro?imo samo za obuditev spomina na atomsko bombo, kajti ni kr??ansko mesto kot je Nagasaki. Zaradi tega sem hotel iti v obe, kajti v obeh je bila atomska katastrofa.

Hiro?ima je bila res prava kateheza o ?love?ki krutosti – zaradi stiske s ?asom si nisem mogel ogledati hiro?imskega muzeja, saj je bil zelo zgo??en dan, a pravijo, da je grozno. Pisma voditeljev dr?av, generalov, ki razlagajo, kako bi lahko napravili ?e ve?jo katastrofo. Mene se je ta izku?nja zelo dotaknila. Tam sem zatrdil, da je uporaba jedrskega oro?ja nemoralna, zato mora iti v Katekizem katoli?ke Cerkve, vendar pa ne samo uporaba, temve? tudi posedovanje, kajti ?e se zgodi nesre?a ali pride do norosti kak?nega vladarja, torej norost enega lahko uni?i ?love?tvo. Pomislimo na Einsteinov rek: »?etrta svetovna vojna bo s palicami in kamenjem«.

....

Cristiana Caricato, TV 2000
Ljudje so lahko v ?asopisih prebrali, da je Sveti sede? kupil nepremi?nine za ve? sto milijonov evrov v sredi??u Londona in so bili »malo« osupljeni ob taki uporabi vatikanskih financ, ?e posebej ker gre pri tem za Petrov nov?i?. Ste vedeli za te finan?ne posle in predvsem po va?e, je tak?na uporaba Petrovega nov?i?a korektna? Pogosto ste rekli, da se ne sme delati denarja z denarjem, grajali ste tak?no brezvestno uporabo financ, potem pa vidimo, da je v tak?ne finan?ne posle vklju?en tudi Sveti sede? in to pohuj?uje. Kako gledate na vse to?
Hvala. Najprej, dobro upravljanje z denarjem je normalno. Pride vsota denarja od Petrovega nov?i?a in kaj naj storim, naj ga dam v predal? Ne, to je slabo upravljanje z denarjem! Sku?am vlagati in ko potrebujem, da ga dam, ko je potrebno, v enem letu, se vzame denar, ta glavnica ni razvrednotena, ohranjena je bila ali pa je zrasla. To je dobro upravljanje. Upravljanje s predalom pa je slabo. Iskati je potrebno dobro upravljanje, dobro investiranje. Je jasno? Tudi investiranje, kot se pri nas re?e »vdov«, kakor to po?nejo vdove: dve jajci tu, tri tu, pet tam. ?e eno pade, je drugo, ki ni uni?eno. Vedno pa je potrebno to po?eti z gotovostjo in moralnostjo. ?e ti vlo?i? Petrov nov?i? v tovarno oro?ja, Petrov nov?i? tam ni ve? Petrov nov?i?. ?e ti vlaga? in se leta in leta ne dotakne? glavnice, to ni v redu. Petrov nov?i? je potrebno porabiti v enem letu, v enem letu in pol, dokler ne pride druga nabirka napravljena po vsem svetu. In dobro upravljanje je in varno, da se kupi nepremi?nino, jo dati v najem in jo zatem prodati, ampak varno, z vsemi garancijami za dobro ljudi Petrovega nov?i?a. Potem se je zgodilo to, kar se je zgodilo. ?kandal. Naredili so stvari, ki se zdi, da niso bile ?iste. Toda, naznanilo ni pri?lo od zunaj. Ta prenova ekonomske metodologije, ki jo je za?el Benedikt XVI., je ?la naprej in tako je bil notranji revizor obra?unov, ki je rekel, da gre za nekaj grdega, za nekaj, ki ni v redu. Pri?el je do mene in sem ga vpra?al: »Pa vi ste prepri?ani?« »Da«, mi je odgovoril ter mi je to tudi pokazal in zatem vpra?al: »Kaj moram storiti?« In jaz: »Vatikansko sodstvo je, pojdi in naznani dr?avnemu to?ilcu. Glede tega sem ostal zadovoljen, saj se vidi, da ima vatikansko upravljanje sposobnost raz?istiti slabe stvari, ki se znotraj tega dogajajo, kakor v tem primeru, ki morda ni primer nepremi?nin v Londonu, saj glede tega ?e ni ?isto jasno, ampak tam so bili primeri korupcije. Dr?avni to?ilec je preu?il zadevo, se posvetoval in videl, da je bila neuravnote?enost v obra?unu. Zatem me je prosil dovoljenje za preiskavo, saj gre za sum korupcije, zato jo mora opraviti v tem, v tem in v drugem uradu. Jaz sem podpisal pooblastilo. Opravili so preiskavo v petih uradih in do danes, ?eprav gre tu vedno za domnevno nedol?nost, so glavnice, s katerimi se ni v redu upravljajo, tudi s podkupovanjem. Mislim, da bodo prej kot v enem mesecu za?eli z zasli?evanji petih oseb, ki so bile ustavljene, ker so bili znaki podkupovanja. Lahko bi mi rekli: teh pet je pokvarjenih? Ne, domnevna nedol?nost je garancija, je ?lovekova pravica. Gre pa za korupcijo, to se vidi. S to preiskavo se bo videlo, ?e so krivi ali pa ne. To je nekaj groznega, ni lepo, da se to dogaja v Vatikanu. Vendar pa je to postalo jasno, zaradi notranjih mehanizmov, ki so za?eli delovati in ki jih je pape? Benedikt uvedel. Zaradi tega se zahvaljujem Bogu. Ne zahvaljujem se Bogu, ker je korupcija, temve? se mu zahvaljujem, ker vatikanski nadzorni sistem dobro deluje.

Se nadaljuje...

torek, 26. november 2019, 19:42