Pape? med sklepnim govorom o tematikah sinode in ?tirih razse?nostih
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Vedno bolj se zavedamo, kaj je namre? to »hoditi skupaj« in za?enjamo razumeti, kaj pomeni razlo?evati, kaj pomeni poslu?ati, kaj pomeni v klju?nih trenutkih vklju?evati bogato izro?ilo Cerkve. Kdo bi morda mislil, da je izro?ilo muzej s starimi re?mi… Meni je v?e? ponoviti to, kar je ponavljal Gustav Mahler: Izro?ilo je obramba prihodnosti in ne ?katla s pepelom, je kot korenina, iz katere priteka ?ivljenjski sok, ki daje drevesu rast, da rodi sadove. Sprejeti torej to in ga nesti naprej, kakor so si to, kar je izro?ilo, predstavljali prvi cerkveni o?etje, torej sprejeti in hoditi z enakim smislom v tej trojni, tako lepi razse?nosti Vincencija Lerin?kega ?e v 9. stoletju. Hvala za vse to.
Sinodalnost
Ena od tematik, o katerih se je glasovalo in je imela ve?ino, tri tematike so imele ve?ino, za prihodnjo sinodo je sinodalnost. Ne vem, ?e bo izbrana ta, nisem se ?e odlo?il, o tem ?e premi?ljujem in razmi?ljam, lahko pa re?em, da smo dosti hodili in ?e ve? moramo hoditi po tej poti sinodalnosti. Hvala vam za dru?bo.
Postsinodalna spodbuda
Postsinodalna spodbuda. Ni obvezno, da jo pape? napi?e. Najla?je bi bilo: »Tukaj je dokument, sedaj pa vidite vi…« Vsekakor pape?eva beseda o tem, kar se je ?ivelo med sinodo, je nekaj dobrega in ho?em to napraviti pred koncem leta na na?in, da ne bo minilo preve? ?asa. Vse je odvisno od ?asa, ki ga bom imel za razmi?ljanje… (aplavz).
?tiri razse?nosti
Kulturna razse?nost
Govorili smo o ?tirih razse?nostih: o kulturni razse?nosti, na kateri smo precej delali, govorili smo o inkulturaciji, o ovrednotenju kulture in to z veliko mo?jo. Zadovoljen sem, kar je bilo glede tega re?eno o tem, kar je znotraj kulture. Glede inkulturacije je ?e Puebla odprla ta vrata, ?e omenim to, kar je nam najbli?je.
Ekolo?ka razse?nost
Druga je ekolo?ka razse?nost. Ob tem ho?em izraziti spo?tovanje pionirju o tej zavesti znotraj Cerkve, carigrajskemu patriarhu Bartolomeju. Bil je med prvimi, ki je odprl pot za ustvarjanje te zavesti in njemu so potem mnogi sledili s to zaskrbljenostjo in geometri?no pospe?enostjo, kot je to naprimer pari?ka ekipa. Za tem so pri?la druga sre?anja in iz tega se je rodila Laudato si' kot navdih, nad katero so delale ?tevilne osebe, delali so znanstveniki, teologi, pastoralisti… Ta ekolo?ka zavest, ki gre naprej in danes razkriva to pot mno?i?nega izkori??anja, uni?evanja, katere najve?ji del tega je v Amazoniji. Ta ekolo?ka razse?nost je simbol, ?e tako re?emo, glede katere je v igri prihodnost. Med manifestacijami mladih, bodisi Gretinega gibanja, bodisi drugih, so mladi pri?li ven s manifestom, na katerem je pisalo »prihodnost je na?a«, kar ne pomeni »vi za na?o prihodnost«, ampak »je na?a«. Gre za zavest ekolo?ke nevarnosti, ki je ne samo v Amazoniji, ampak tudi v drugih krajih, kot je v Kongu, na drugih podro?jih. V moji domovini se nahaja v Chacu, tudi zona »neprehodnosti« je, ki je sicer majhna, skratka, poznamo tudi to.
Dru?bena razse?nost
Skupaj z ekolo?ko razse?nostjo smo govorili tudi o dru?beni razse?nosti. Na divji na?in se ne izkori??a samo stvarstva, ustvarjenega, ampak tudi osebe. V Amazoniji je vse vrste krivic, uni?evanja oseb, izkori??anja oseb na vseh nivojih, kakor tudi uni?evanje kulturne identitete…
Pastoralna razse?nost
?etrta razse?nost predpostavlja vse prej?nje in rekel bi, da je osnovna, gre za pastoralo, za pastoralno razse?nost. Nujno, nujno je oznanjevanje evangelija. Vendar tako, da ga bodo doumele, sprejele in razumele te kulture. Govor je bil o laikih, o duhovnikih, o stalnih diakonih, redovnikih in redovnicah. Ciljati je potrebno na to. Govor je bil o tem, kar delajo in to je treba tudi okrepiti…
