杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Bo?ja beseda nam danes pomaga moliti preko treh oseb: v Jezusovi priliki molita farizej in cestninar, prvo berilo pa govori o molitvi ubo?ca.

Farizej prakticira religijo jaza

1. Farizejeva molitev se za?ne takole: »Bog, zahvaljujem se ti.« To je odli?en za?etek, saj je najbolj?a molitev hvale?nost in hvala. Vendar pa takoj vidimo razlog, za katerega se zahvaljuje: »da nisem kakor drugi ljudje« (Lk 18,11). In tudi razlo?i, zakaj: posti se dvakrat na teden, medtem ko se je bilo v tistem ?asu obvezno postiti enkrat letno; daje desetino od vsega, kar ima, medtem ko je bila desetina predpisana samo za najpomembnej?e pridelke (prim. 5 MZ 14,22). Skratka, baha se, ker po svojih najbolj?ih mo?eh izpolnjuje podrobne zapovedi. Vendar pozabi najve?jo: ljubiti Boga in bli?njega (prim. Mt 22,36-10). Ker je prepoln lastne gotovosti, lastne sposobnosti, da se dr?i zapovedi, lastnih zaslug in kreposti, osredoto?en je le nase. Drama tega ?loveka je, da je brez ljubezni. Vendar pa tudi najbolj?e stvari, brez ljubezni, ni? ne koristijo, kot pravi sveti Pavel (prim 1Kor). In kak?en je rezultat brez ljubezni? Tak?en, da na koncu ?lovek, namesto da bi molil, hvali samega sebe. Gospoda ne prosi ni?esar, saj ne ?uti, da bi kaj potreboval ali bi bil dol?an, ampak da je upnik. Je v templju Boga, vendar pa prakticira religijo jaza. ?tevilne skupine, kristjani, katoli?ani gredo po tej poti.

Koliko domnevnih vzvi?enosti, tudi danes!

In poleg tega, da pozabi na Boga, pozabi tudi na bli?njega, pravzaprav ga zani?uje: zanj nima cene, nima vrednosti. Ima se za bolj?ega od drugih, ki jih imenuje, dobesedno, »ostanek, preostanek« (»loipoi«, Lk 18,11). So »ostanki«, izme?ki, od katerih se je treba distancirati. Kolikokrat vidimo, da se ta dinamika uresni?uje v ?ivljenju in zgodovini! Kolikokrat tisti, ki je pred nami, kakor farizej pred cestninarjem, postavlja zidove, da bi pove?al razdalje, da bi tako drugi postali ?e bolj zavr?eni. Ali pa jih ima za zaostale in malovredne, zani?uje njihova izro?ila, izbri?e njihove zgodbe, zasede podro?je, si prilasti dobrine. Koliko domnevnih vzvi?enosti, ki se spreminjajo v zatiranja in izkori??anja, tudi danes! To smo videli med sinodo, ko smo govorili o izkori??anju stvarstva, ljudi, prebivalcev v Amazoniji, o trgovini z ljudmi, o trgovanju z ljudmi.

Resni?no ?e??enje Boga gre vedno preko ljubezni do bli?njega

Napake iz preteklosti niso bile dovolj, da bi prenehali ropati druge in zadajati rane svojim bratom ter na?i sestri zemlji: to smo videli v iznaka?enem obli?ju Amazonije. Religija jaza se nadaljuje, hinavska s svojimi obredi in »molitvami« - toda mnogi so katoli?ani, se imajo za katoli?ane, a so pozabili biti kristjani in ?love?ki - pozablja na resni?no ?e??enje Boga, ki gre vedno preko ljubezni do bli?njega. Tudi kristjani, ki molijo in hodijo ob nedeljah k ma?i, so podlo?niki te religije jaza. Lahko pogledamo v svojo notranjost in vidimo, ?e je tudi za nas kdo manjvreden, primeren za odpad, tudi samo z besedami. Molimo, da bi prosili za milost, da se ne bi imeli za vzvi?ene, da smo v redu, da ne bi postali cini?ni in posmehljivi. Prosimo Jezusa, naj nas ozdravi tega, da bi o drugih slabo govorili in se prito?evali, da bi koga zani?evali. Te stvari Bogu niso v?e?. Previdnostno je, da nas danes pri tej ma?i spremljajo ne samo domorodci Amazonije, ampak tudi najbolj ubogi razvitih dru?b, bolni bratje in sestre skupnosti Barka. Z nami so v ospredju.

Cestninar pred Boga postavi srce, ne zunanjosti

2. Preidimo k drugi molitvi. Cestninarjeva molitev pa nam pomaga razumeti, kaj je Bogu v?e?. On ne za?ne pri svojih zaslugah, ampak pri svojih pomanjkljivostih; ne pri svojem bogastvu, ampak pri svoji rev??ini: ne ekonomski – cestninarji so bili bogati in so slu?ili tudi na krivi?en na?in, na ?kodo svojih sodr?avljanov –, ampak rev??ini ?ivljenja, saj se v grehu nikoli ne ?ivi dobro. Tisti ?lovek, ki izkori??a druge, se prepozna ubog pred Bogom in Gospod usli?i njegovo molitev, ki je sestavljena le iz sedmih besed, vendar iz pravih dr?. Medtem ko je farizej stal spredaj (prim. v. 11), je cestninar dale? pro? in »?e o?i ni hotel vzdigniti proti nebu«, ker ve, da Nebo obstaja in je veliko, medtem ko se on ?uti majhnega. In »tolkel se je po prsih« (prim. v. 13), saj je v prsih srce. Njegova molitev se rodi v srcu, je prosojna: pred Boga postavi srce, ne zunanjosti. Moliti pomeni pustiti se gledati Bogu od znotraj, saj je Bog, ki me gleda, ko molim, moliti je torej pustiti se, da nas Bog gleda od znotraj, brez pretvarjanj, brez izgovorov, brez opravi?evanja. Ve?krat nam gre na smeh ob kesanju polnem samo opravi?evanja. Bolj kot kesanje, se zdi, da je samo kanonizacija. Od hudi?a namre? prihajata nejasnost in dvoli?nost, to so opravi?evanja in  od Boga lu? ter resnica, kar je prosojnost mojega srca. Lepo je bilo, in za to sem vam hvale?en, dragi sinodalni o?etje in bratje, v teh tednih izmenjavati stali??a s srcem, z iskrenostjo in pristnostjo, ko smo pred Boga ter pred brate prina?ali napore in upanja.

Vsi potrebujemo zveli?anje

Danes, ko gledamo cestninarja, ponovno odkrijemo, kje ponovno za?eti: pri zavedanju, da potrebujemo zveli?anje, vsi. To je prvi korak religije Boga, ki je usmiljenje do tistega, ki priznava, da je ubog. Korenina vsake duhovne napake pa, kakor so u?ili starodavni menihi, je ta, da se imamo za pravi?ne. Imeti se za pravi?ne, pomeni pustiti Boga, ki je edini pravi?ni, pred hi?o. Zelo je pomembna ta za?etna dr?a, ki nam jo Jezus ka?e s protislovno primerjavo, ko v priliko vklju?i najbolj pobo?no in vdano osebo tistega ?asa, farizeja, in najve?jega javnega gre?nika, cestninarja. In sodba se obrne: tisti, ki je dober, a domi?ljav, je pora?en; tistega, ki je slab, vendar poni?en, pa Bog povi?a. ?e iskreno pogledamo vase, v vseh nas vidimo oba, farizeja in cestninarja. Malo smo cestninarji, saj smo gre?niki, in malo farizeji, ker smo domi?ljavi, sposobni samoopravi?evanja, smo eksperti v tem, da se opravi?ujemo! Pri drugih pogosto deluje, pri Bogu pa ne. Molimo, da bi prosili za milost, da bi se ?utili potrebni usmiljenja, notranje ubogi. Tudi zato nam dobro dene obiskovanje ubogih, da bi se spomnili, da smo ubogi; da bi se spomnili, da Bo?je zveli?anje deluje le v ozra?ju notranjega ubo?tva.

Ubo?ci so ?ive ikone kr??anskega prero?tva

3. Tako pridemo do molitve ubo?ca. Le-ta, pravi Sirah, »predre oblake« (35,21). Medtem ko molitev tistega, ki se ima za pravi?nega, ostaja na zemlji, saj jo potepta gravitacijska sila egoizma, se molitev ubo?ca povzpne naravnost k Bogu. Verski ?ut Bo?jega ljudstva je v ubogih videl »nebe?ke vratarje«: oni so tisti, ki nam bodo odprli ali ne vrata ve?nega ?ivljenja; oni, ki se niso imeli za gospodarje tega ?ivljenja, ki niso postavljali sebe pred druge, ki so imeli svoje bogastvo le v Bogu. Oni so ?ive ikone kr??anskega prero?tva.

Prisluhniti kriku ubogih

Na tej sinodi smo imeli milost, da smo prisluhnili glasovom ubogih in razmi?ljali o negotovosti njihovih ?ivljenj, katerim grozijo plenilski modeli razvoja. In vendar, prav v tej situaciji so mnogi izpri?ali, da je mogo?e gledati stvarnost na druga?en na?in: tako, da jo sprejmemo z odprtimi rokami kot dar, da nimamo stvarstva, v katerem ?ivimo, za sredstvo, ki ga je potrebno izkoristiti, ampak za dom, ki ga je potrebno varovati, v zaupanju v Boga. On je O?e in usli?i »pro?njo tistega, ki se mu je zgodila krivica« (v. 16).  Kolikokrat se, tudi v Cerkvi, ne prisluhne glasovom ubogih in se jim celo posmehuje ali se jih uti?a, ker so neprijetni. Molimo, da bi prosili za milost, da bi znali prisluhniti kriku ubogih; to je krik upanja Cerkve. ?e bomo njihov krik naredili za svojega, bo tudi na?a molitev, v to smo prepri?ani, predrla oblake.