杏MAP导航

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

»Slu?abniki brez koristi«

Predvsem pravi: »Priporo?am ti, da znova razplameni? Bo?ji milostni dar, ki je v tebi po polaganju mojih rok« (2Tim 1,6). ?kofje smo, ker smo prijeli Bo?ji dar. Nismo podpisali sporazuma, nismo prejeli delovno pogodbe v roko, ampak roke na glavo, da bodo zatem tudi na?e roke dvignjene v pripro?njo h Gospodu in roke stegnjene k bratom. Prejeli smo dar, da bi bili dar. Daru ni mogo?e kupiti, ne izmenjati in ne prodati. Prejme se ga in se ga podari. ?e si ga prilastimo, ?e se mi postavimo v sredi??e in ne pustimo, da bi bil dar v sredi??u, iz pastirjev postanemo funkcionarji in iz daru napravimo opravilo, tako izgine zastonjskost in kon?amo tako, da za?nemo stre?i samim sebi in se pustimo stre?i Cerkvi. Na?e ?ivljenje pa je zaradi prejetega daru za slu?enje. To omenja evangelij, ki govori o »nekoristnih slu?abnikih« (Lk 17,10). Ta izraz ho?e re?i tudi »slu?abniki brez koristi«. Pomeni, da se ne lotimo dela zato, da bi dosegli korist, svoj zaslu?ek, ampak, ker smo zastonj prijeli, zastonj dajemo (prim. Mt 10,8). Vse na?e veselje naj bo v slu?enju, kajti Bog nam je prvi slu?il, saj je postal na? slu?abnik. Dragi bratje, v tem se ?utimo poklicani, da bi pri slu?enju postavili v sredi??e Bo?ji dar.

Dajati ?ivljenje ognju

Da bi pa bili zvesti temu na?emu klicu, na?emu poslanstvu, nas sv. Pavel spominja, da je potrebno dar razplamteti. Glagol, ki ga uporablja, o?ara: razplamteti dobesedno v izvirniku pomeni »dajati ?ivljenje ognju« [anazopurein]. Dar, ki smo ga prejeli, je ogenj, ?go?a ljubezen do Boga in do bratov. Ogenj se ne ohranja sam, umre, ?e se ga ne vzdr?uje pri ?ivljenju, ugasne in prekrije ga pepel. ?e vse ostane tako, kot je, ?e je minevanje na?ih dni v »vedno se je delalo tako«, dar izgine zadu?en pod pepelom strahov in zaskrbljenostjo pri ohranjanju statusa quo. Toda »Cerkev se na noben na?in ne sme omejiti samo na pastoralo »vzdr?evanja« za tiste, ki ?e poznajo Kristusov evangelij. Misijonarski zagon je jasno znamenje zrelosti neke cerkvene skupnosti« (Benedikt XVI. Gospodova Beseda, 95), kajti Cerkev je vedno na poti, vedno v izhodu, nikoli zaprta sama vase. Jezus ni pri?el, da bi prinesel ve?erni vetri?, temve? ogenj na zemljo.

Duh previdnosti

Ogenj, ki po?ivlja dar, je Sveti Duh, darovalec vseh darov. Zato sv. Pavel nadaljuje: »Lepi zaklad, ki ti je bil zaupan obvaruj po Svetem Duhu« (prim. 2Tim 1,14). In ?e: »Bog ni dal duha boje?nosti, ampak mo?i, ljubezni in previdnosti« (v. 7). Ne duha boje?nosti, temve? previdnosti. Kdo bi si morda mislil, da je previdnost krepost »carinikov«, ki vse ustavijo, da ne pride do pogre?ka. Ne, previdnost je kr??anska krepost, je krepost ?ivljenja, ?e ve?, je krepost vladanja. Dal nam je tega duha previdnosti. Pavel namre? postavi previdnost nasproti boje?nosti. Kaj je torej ta previdnost Duha? Kakor u?i katekizem, je »ne smemo zamenjati z boje?nostjo ali s strahom, temve? je krepost, ki nagiblje v razlo?evanje v vsakr?ni okoli??ini za na?e resni?no dobro in za izbiro za to primernih sredstev« (KKC 1806). Previdnost ni neodlo?nost, ni obrambna dr?a. Je krepost pastirja, ki za slu?enje z razumnostjo zna razlo?evati, je ob?utljiv za novost Svetega Duha. Torej, razplamteti dar v ognju Duha, je nasprotno od pustiti, da gredo stvari naprej, ne da bi karkoli storili. Da bomo zvesti novosti Duha, je milost, za katero moramo prositi v molitvi. On, ki dela vse novo, naj nam podari drzno previdnost, navdihuje na?o sinodo za prenovo poti za Cerkev v Amazoniji, da ne bo ugasnil ogenj poslanstva.

Bo?ji ogenj se vzdr?uje s podelitvijo

Bo?ji ogenj, kakor v prizoru gore?ega grma, gori a ne zgori (prim. 2Mz 3,2). Je namre? ogenj ljubezni, ki razsvetljuje, greje in daje ?ivljenje in ne ogenj, ki izbruhne in po?ira. Ko se brez ljubezni in spo?tovanja po?ira ljudstva in kulture, to ni Bo?ji ogenj, ampak svetni ogenj. In vendar, kolikokrat Bo?ji dar ni bil ponujen temve? vsiljen, kolikokrat je bila kolonizacija, ne pa evangelizacija. Naj nas Bog obvaruje pred novimi kolonialisti. Ogenj, pri?gan zaradi interesov, ki uni?ujejo, kakor tisti pred kratkim, ki je pusto?il po Amazoniji, ni evangeljski. Bo?ji ogenj je toplota, ki privla?i in zbira v enost. Vzdr?uje se ga s podelitvijo, ne z dobi?kom. Po?irajo?i ogenj pa izbruhne, ko se vztraja pri lastnih idejah, ko se vzpostavi svojo skupino in se po?iga raznovrstnost za standardizacijo vseh in vsega.

Evangeliju se slu?i z Bo?jo mo?jo

Razplamteti dar pomeni, sprejeti drzno previdnost Duha in biti zvesti njegovi novosti. Sv. Pavel nam nameni ?e zadnjo spodbudo: »Ne sramuj se torej pri?evati za na?ega Gospoda…, ampak trpi z menoj za evangelij z mo?jo Boga« (2Tim 1,8). Napro?a torej pri?evanje evangelija, trpljenje za evangelij, z eno besedo ?iveti za evangelij. Oznanilo evangelija je najodli?nej?i kriterij za ?ivljenje Cerkve, je njeno poslanstvo, je njena identiteta. Malo zatem Pavel pi?e: »Jaz se namre? ?e darujem« (2Tim 4,6). Oznanjati evangelij, je ?iveti daritev, je pri?evati vse do konca, biti ves za vse (prim. 1Kor 9,22) in ljubiti vse do mu?eni?tva. Bogu se zahvaljujem, da so v kardinalskem zboru nekateri bratje kardinali, ki so v ?ivljenju okusili kri? mu?eni?tva. Apostol namre? poudarja, da se evangeliju slu?i, ne s posvetno mo?jo, ampak samo z Bo?jo mo?jo tako, da se vedno ostane v poni?ni ljubezni, v veri, da je edini na?in za resni?no imeti ?ivljenje je, izgubiti ga za ljubezen.

Mnogi bratje in sestre so »prelili« ?ivljenje v Amazoniji

Dragi bratje, skupaj glejmo na Kri?anega Jezusa, na njegovo srce odprto za nas. Tam za?nimo, saj je od tam privrel dar, ki nas je rodil; od tam je bil razlit Duh, ki prenavlja (prim. Jn 19,30). Od tam se ?utimo poklicane vsi in vsak, da damo ?ivljenje. Mnogi bratje in sestre v Amazoniji nosijo te?ke kri?e in ?akajo na osvobajajo?o tola?bo evangelija, ljube?e ljubkovanje Cerkve. Mnogi bratje in sestre v Amazoniji so »prelili« svoje ?ivljenje. Dovolite mi, da ponovim besede na?ega priljubljenega kardinala Hummesa, ki gre, ko pride v tista majhna mesta Amazonije, na pokopali??e, da poi??e grob misijonarjev. To je gesta Cerkve do tistih, ki so »prelili« ?ivljenje v Amazoniji. In potem z malo lokavosti pravi pape?u: »Ne pozabi na njih! Zaslu?ijo si kanonizacijo«. Za njih, za tiste, ki sedaj podarjajo ?ivljenje, za tiste, ki so »prelili« svoje ?ivljenje, z njimi skupaj hodimo.