杏MAP导航

I??i

Bolni?ka ladja "Pape? Fran?i?ek" na Amazonki Bolni?ka ladja "Pape? Fran?i?ek" na Amazonki 

Pape?evo pismo ob prihodu bolni?ke ladje na Amazonki v mesto Belem

Pape? Fran?i?ek je napisal pismo, s katerim je pozdravil prihod bolni?ke ladje, ki nosi njegovo ime, v Belem, prestolnico dr?ave Pará na severu Brazilije. Gre za najbolj izpopolnjeno bolni?ko ladjo v dr?avi, ki bo nudila zdravstveno oskrbo, hospitalizacijo in preventivo 700.000 prebivalcem vzdol? Amazonke, katerim bo prina?ala tudi Bo?jo besedo.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Pobudniki: ?kof in bratov??ina sv. Fran?i?ka Asi?kega

Bolni?ka ladja Pape? Fran?i?ek, odprtje katere je potekalo julija letos, je svojo pot za?ela v pristani??u kraja Óbidos v brazilski zvezni dr?avi Pará. Tamkaj?nji ?kof, msgr. Bernardo Bahlmann, je bil namre? skupaj z redovniki bratov??ine sv. Fran?i?ka Asi?kega v Bo?ji Previdnosti, ki vodijo eno izmed bolni?nic v Riu de Janeiru, pobudnik omenjene iniciative na Amazonki.

Pomo? za 700.000 prebivalcev vzdol? Amazonke

Sveti o?e v pismu izrazi veselje in hvale?nost Bogu za za?etek dejavnosti te bolni?ke ladje, »ki bo prina?ala Bo?jo besedo in nudila dostop do bolj?e zdravstvene oskrbe osebam, ki najbolj potrebujejo pomo?, posebej avtohtonim prebivalcem in tistim, ki ?ivijo vzdol? Amazonke na razdalji 1000 kilometrov. Gre za ve? kot 700.000 prebivalcev amazonskih podro?ij v dr?avi Pará, ki so dostopna le preko reke. Pape? Fran?i?ek, ki ?e od samega za?etka zelo podpira tovrstno pobudo, v pismu poudari njen pomen v lu?i bli?nje sinode za Amazonijo. Kot je zapisal, gre predvsem  za »odgovor na Gospodovo naro?ilo, ko ?e naprej po?ilja svoje u?ence oznanjat Bo?je kraljestvo in ozdravljat bolne.« Ob tem doda, da bo »poslanstvo bolni?ke ladje Pape? Fran?i?ek« pospe?evanje ?ivljenja v Amazoniji; dobrega ?ivljenja, ki za avtohtone prebivalce tega podro?ja pomeni »?iveti v harmoniji s samimi sabo, z naravo, z ljudmi ter z Najvi?jim Bitjem.

Cerkev: poljska bolni?nica, zdaj tudi »bolni?nica na vodi«

 Sveti o?e nadalje v pismu spomni, da je Cerkev poklicana »biti "poljska bolni?nica", sprejemati vse, brez razlik ali pogojev.« Ob tem doda, da se z novo pobudo Cerkev predstavlja tudi kot »bolni?nica na vodi«. Tako, »kot je Jezus, ki se je prikazal, ko je hodil po vodi, pomiril vihar in okrepil vero u?encev, bo ta ladja prina?ala duhovno tola?bo in vedrino zaskrbljenim mo?em in ?enam, ki so potrebni pomo?i in prepu??eni svoji usodi.« Pape? Fran?i?ek se ob koncu pisma zahvali  ?kofu Óbidosa in fran?i?kanom Bo?je Previdnosti za to »lepo znamenje kr??anske vere in solidarnosti« ter zdravnikom, prostovoljcem, dobrotnikom in oskrbovancem bolni?ke ladje podeljuje svoj blagoslov. Izro?a jih Mariji iz Nazareta in jih vabi, naj molijo zanj »ter za dobre sadove prihodnje sinode za Amazonijo.«

18. avgust: sveta ma?a in prvi pacienti

V nedeljo, 18. avgusta, zjutraj so na ladji obhajali sveto ma?o, takoj zatem pa je bolni?nica sprejela prve paciente iz Belema. Gre za 32 metrov dolgo plovilo z najbolje opremljeno plavajo?o bolni?nico v Braziliji. V njej so strukture za diagnosticiranje, zdravljenje, hospitalizacijo in preventivo s podro?ja splo?ne medicine, okulistike, zobozdravstva ter kirurgije. Prav tako je na voljo laboratorij, ambulante, soba za cepljenje in oprema za rentgensko slikanje, ultrazvok, mamografijo in EKG.

Povod: obisk pape?a Fran?i?ka v Riu

Povod za pobudo bolni?ke ladje je povezan z apostolskim potovanjem pape?a Fran?i?ka v Braziliji ob Svetovnem dnevu mladih v Riu de Janeiru leta 2013. Tedaj je namre? obiskal tudi bolni?nico bratov??ine sv. Fran?i?ka Asi?kega v Bo?ji Previdnosti ter redovnike vpra?al, ?e so prisotni tudi v Amazoniji. Na negativen odgovor p. Francisca Belottija je sveti o?e takoj odgovoril: »Torej mora? iti.«

Sodelovanje z zvezno dr?avo Pará

Izgradnja ladje je bila mogo?a zahvaljujo? dogovoru z zvezno dr?avo Pará, ki je zanjo namenila vsoto, ki jo je dobila kot od?kodnino zaradi moralne in kolektivne ?kode od podjetij Shell Chimica in Basf. S.A. po okoljski nesre?i, ki je terjala 60 ?rtev in povzro?ila veliko ?kodo.      

Prisluhni prispevku
ponedeljek, 19. avgust 2019, 10:53