杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Evropa je dedi??ina, ki se ne sme in ne more razpustiti

Sveti o?e je na za?etku intervjuja poudaril, da je potrebno Evropo re?iti, ker je dedi??ina, ki »se ne more in ne sme razpustiti«. Ponovno mora postati tak?na, kot so jo »sanjali ustanovni o?etje«, pri ?emer se je potrebno zavedati, da staro celino poleg geografske povezujeta tudi zgodovinska in kulturna enotnost. Z leti je Evropa »oslabela, tudi zaradi nekaterih te?av pri vodenju ter notranjih nesoglasij.« Kljub temu pa pape? po volitvah upa na nov za?etek. Tako je izrazil tudi svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da Evropsko komisijo vodi ?enska. Po njegovem mnenju je lahko ?enska primerna »za to, da bi se po?ivil zagon ustanovnih o?etov,« saj »so ?enske sposobne zdru?evati in povezovati.«

»Najprej Evropa, nato vsakdo izmed nas«

Najve?ji izziv za Evropo je dialog, je nadaljeval sveti o?e: »Med stranmi, med ljudmi. Miselni mehanizem za vsakim razmi?ljanjem mora biti "najprej Evropa, nato vsakdo izmed nas." V Evropski uniji se je potrebno pogovarjati, soo?ati, spoznavati.« Da pa bi do tega pri?lo, »je potrebno tudi poslu?anje,« medtem ko zelo pogosto vidimo zgolj »kompromisne monologe.«

Identiteta je bogastvo, ki ga je potrebno integrirati

Pape? Fran?i?ek ob tem spomni, da je za dialog potrebno izhajati iz lastne identitete. Pri tem navede primer ekumenskega dialoga, pri katerem je potrebno izhajati iz pripadnosti lastni veri: kot katoli?an si ne morem prizadevati za ekumenizem, ?e ne izhajam iz katoli?ke vere, drugi mora to storiti kot protestant oz. pravoslavni … »Za lastno identiteto se namre? ne pogaja, ampak se jo integrira. Identiteta je bogastvo – kulturno, narodno, zgodovinsko in umetni?ko – ki je lastno vsaki dr?avi, vendar pa ga je potrebno integrirati preko dialoga.«

Odpreti se identitetam drugih

Po pape?evem mnenju do te?av pride tedaj, kadar se pretirava in kadar poudarjanje lastne identitete postane sinonim za zaprtost. Zato se je potrebno, izhajajo? »iz lastne identitete, odpreti za dialog, da bi iz identitete drugih mogli prejeti nekaj ve?jega. Nikoli ne smemo pozabiti, da je celota veliko ve? kot del. V tem smislu je suverenizem nevaren, saj predstavlja »dr?o izoliranosti,« je ?e poudaril sveti o?e.

Sovranizem in populizem sta pretiravanji

Na vpra?anje, katere so nevarnosti sovranizma, je odgovoril, da gre v prvi vrsti za odnos izoliranosti. Pri tem je izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da se danes »sli?ijo govori, ki spominjajo na Hitlerjev govor iz leta 1934. "Najprej mi. Mi."« Pri tem spomni, da »mora biti dr?ava suverena, ne pa zaprta.« »Sovranizem je pretiravanje, ki se vedno slabo kon?a: vodi v vojne.« Pape? opozori, da je eden izmed na?inov za vsiljevanje dr?e, ki vodi v sovranizme, populizem. Le-tega pa se ne sme zame?ati z »ljudskostjo«, ki pomeni kulturo ljudstva in mo?nost, da se le-to izrazi.

Migranti: najpomembnej?a je pravica do ?ivljenja

Naslednje vpra?anje, o katerem je spregovoril pape? Fran?i?ek v intervjuju, je bilo povezano z migranti in s sprejemanjem. Tudi tokrat je ponovno poudaril, da so kriteriji, ki jim je potrebno slediti, naslednji: sprejeti, spremljati, pospe?evati in integrirati. Pri vsem tem pa se ne sme pozabiti na pravico do ?ivljenja, ki je najpomembnej?a, ter se spominjati situacij vojne in lakote, iz katerih prihajajo osebe, ki be?ijo z Bli?njega vzhoda in iz Afrike. Hkrati pa morajo »vlade razmi?ljati in delovati preudarno glede tega, koliko migrantov lahko sprejmejo.«  

Dialog z drugimi dr?avami

Po besedah svetega o?eta se lahko tudi ta situacija razre?i preko dialoga z drugimi dr?avami ter z ustvarjalnostjo. Pri tem spomni na dr?ave, katerim primanjkujejo delavci na podro?ju kmetijstva ter na ve? krajev v eni izmed evropskih dr?av, ki so napol prazni zaradi demografskega padca. »Tja bi lahko preselili nekatere skupnosti migrantov, ki bi med drugim lahko po?ivili gospodarstvo tega podro?ja,« je predlagal pape?.

Sinoda o Amazoniji je »urgentna«

Zadnji del pogovora pa je bil namenjen bli?nji sinodi o Amazoniji, ki bo potekala oktobra letos v Vatikanu. Gre za sinodo, ki je »otrok okro?nice Laudato si',« pri ?emer pape? ponovno poudari, da ne gre za »zeleno okro?nico«, ampak za »socialno okro?nico, ki temelji na varovanju stvarstva. Lahko bi rekli, da je tokratna sinoda tudi »urgentna.« Sveti o?e na tem mestu izrazi svojo pretresenost nad dejstvom, da je ?love?tvo ?e 29. julija porabilo vse naravne vire, ki jih je imelo na razpolago za teko?e leto. To nam skupaj s taljenjem ledenikov na Islandiji in Grenlandiji, s po?ari v Sibiriji, pove?anjem plasti?nih odpadkov v morju ter z nevarnostjo zvi?anja morske gladine ka?e, da se planet nahaja »v situaciji izrednega stanja.«

Sinoda: delo ob?estva, ne sre?anje znanstvenikov

»Sinoda ni sre?anje znanstvenikov ali politikov,« je spomnil pape?. »Ni parlament, ampak nekaj povsem drugega. Izhaja iz Cerkve in zato bo njena razse?nost misijonarska in evangelizatorska. ?lo bo za delo ob?estva, ki ga vodi Sveti Duh.« Na vpra?anje, ?e bo ena izmed glavnih tematik sinode mo?nost, da bi zaradi pomanjkanja duhovnikov posvetili starej?e poro?ene mo?ke, je pape? je odlo?no odvrnil, da ne, ampak gre le za eno izmed tematik v delovnem dokumentu. Med poglavitni to?kami bosta po besedah svetega o?eta poslanstvo evangelizacije in razli?ni na?ini evangelizacije.

Amazonija je klju?nega pomena za prihodnost planeta

Razlog, da je pozornost tokrat usmerjena na podro?je Amazonije, ki vklju?uje devet dr?av, je dejstvo, da gre za regijo, ki je klju?nega pomena, saj »skupaj z oceani odlo?ilno vpliva na pre?ivetje planeta. Ve?ji del kisika, ki ga vdihujemo, prihaja od tam. Zato izsekavati gozdove pomeni umoriti ?love?tvo. ?udovito je tudi bogastvo rastlinske in ?ivalske amazonske bioraznolikosti.«

Ovira: ekonomski in politi?ni interesi

Med ovirami za varovanje Amazonije pape? navede ekonomske in politi?ne interese prevladujo?ih dru?benih sektorjev. Po njegovem mnenju bi morala politika odpraviti svojo sovpletenost in korupcijo ter »prevzeti konkretne odgovornosti, kot so denimo primeri rudnikov, ki se nahajajo na zemeljskem povr?ju in zastrupljajo vodo ter povzro?ajo mnoge bolezni.«

Ve?ja ozave??enost, mladi so prihodnost

Ob koncu intervjuja za Vatican Insider pa je sveti o?e pritrdilno odgovoril na vpra?anje, ?e opazi ve?jo ozave??enost glede okoljske tematike in podnebnih sprememb. Pri tem je omenil predvsem gibanja mladih naravovarstvenikov ter dejal, da ga je nagovoril eden izmed njihovih plakatov, na katerem je pisalo: »Prihodnost smo mi!«

Pomen na?ega vsakodnevnega ravnanja

Pape? je zaklju?il z besedami, da se s svojim vsakodnevnim ravnanjem – npr. z lo?evanjem odpadkov ter var?evanjem z vodo – odlo?ilno zoperstavimo omenjenemu problemu. Gre namre? za »konkretna dejanja in predvsem za to, da se ustvarja in ?iri kultura, ki ne onesna?uje stvarstva.«