杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape? Fran?i?ek je izrazil hvale?nost romunskemu dr?avnemu predsedniku in premierki, ostalim civilnim in cerkvenim oblastem ter vsem, ki so sodelovali pri realizaciji obiska. »Predvsem pa se zahvaljujem Bogu, da je Petrovemu nasledniku dovolil vrniti se v to de?elo dvajset let po obisku sv. Janeza Pavla II.« je dejal.

Hoditi skupaj

Med obiskom je pape? pozval k »skupni hoji«, kakor se je glasilo tudi geslo potovanja. »V veselje mi je bilo, da sem to lahko storil ne od dale? ali od zgoraj, ampak medtem ko sem jaz sam hodil sredi romunskega naroda kakor romar na njihovih tleh.«

Pape? je izpostavil, da so razli?na sre?anja pokazala na vrednost in zahtevo po skupni hoji tako med kristjani na ravni vere in dejavne ljubezni kot med dr?avljani na ravni civilnega prizadevanja.

Kot kristjani imamo milost, da ?ivimo ?as bratskih odnosov med razli?nimi Cerkvami. V Romuniji velik del vernikov pripada pravoslavni Cerkvi, ki jo trenutno vodi patriarh Daniel, kateremu je pape? med katehezo prav tako namenil bratsko in hvale?no misel. »Katoli?ka Cerkev, tako gr?ka kot latinska, je ?iva in aktivna. Zdru?enost med vsemi kristjani – ?eprav nepopolna – sloni na enem krstu in je zape?atena s krvjo in trpljenjem, ki se ga je skupaj ?ivelo v mra?nih ?asih preganjanja, predvsem pa v prej?njem stoletju pod ateisti?nim re?imom.« Pape? je spomnil, da v Romuniji obstaja ?e luteranska skupnost, ki prav tako izpoveduje vero v Jezusa Kristusa in je v dobrih odnosih s pravoslavnimi in s katoli?ani.

O?ena? je skupna dedi??ina vseh kr??enih

Sre?anje s patriarhom in svetim sinodom romunske pravoslavne Cerkve je po pape?evih besedah bilo »zelo prisr?no«. Med njim je izpostavil pripravljenost katoli?ke Cerkve za skupno hojo v spominu sprave in proti vedno bolj polni enosti, za katero je romunsko ljudstvo prero?ko prosilo med obiskom Janeza Pavla II. »Ta pomembna ekumenska razse?nost potovanja je imela svoj vrh v slovesni molitvi O?ena?a v novi in mogo?ni pravoslavni katedrali v Bukare?ti. To je bil trenutek mo?ne simboli?ne vrednosti, kajti O?ena? je najbolj vzvi?ena kr??anska molitev in skupna dedi??ina vseh kr??enih.« Kot je dodal Fran?i?ek, nih?e ne more re?i 'O?e moj' ali 'O?e va?'. 'O?e na?' je skupna dedi??ina vseh kr??enih. »Pokazali smo, da enost ni?esar ne odvzame upravi?eni razli?nosti. Naj nas Sveti Duh vodi, da bomo vedno bolj ?iveli kakor Bo?ji otroci in bratje med seboj.«

Katoli?ka skupnost

Kot katoli?ka skupnost so obhajali tri evharisti?na bogoslu?ja. Prvo v katedrali v Bukare?ti, 31. maja, na praznik obiskanja Device Marije, ki je podoba Cerkve na poti v veri in dejavni ljubezni. Druga evharistija je potekala v sveti??u v ?umuleuu Ciucu, cilju ?tevilnih romarjev. Tu Sveta Mati Bo?ja sprejema zvesto ljudstvo v raznovrstnosti jezikov, kultur in izro?il. Tretje obhajanje je bila bo?anska liturgija v Blaju, ki je sredi??e gr?ko-katoli?ke Cerkve v Romuniji, z beatifikacijo sedmih gr?ko-katoli?kih ?kofov mu?encev, pri?evalcev svobode in usmiljenja, ki izvirata iz evangelija. Pape? je izpostavil enega od teh novih bla?enih, to je msgr. Iuliu Hossu, ki je v zaporu zapisal: »Bog nam je poslal ta mrak trpljenja za odpu??anje in molitev za spreobrnjenje vseh.« »Ko mislim na stra?na mu?enja, ki so jih do?iveli, so te besede pri?evanje usmiljenja,« je pripomnil sveti o?e.

Mladi in dru?ine

?e posebej slovesno je bilo sre?anje z mladimi in dru?inami, ki se je odvijalo v kraju Ia?i, starodavnem mestu in pomembnem kulturnem sredi??u, kri?i??u med zahodom in vzhodom. »Kraj, ki vabi k odpiranju potu, po katerih hodimo skupaj v bogastvu razli?nosti, v svobodi, ki ni?esar ne vzame koreninam, ampak iz njih zajema na ustvarjalen na?in. Tudi to sre?anje je imelo marijanski karakter in se je sklenilo z izro?itvijo mladih in dru?in Sveti Materi Bo?ji.«

Romska skupnost

Zadnji del potovanja je bil obisk romske skupnosti v Blaju. V tem mestu so Romi zelo ?tevilni in zato sem jih ?elel pozdraviti in ponovno pozvati proti vsaki vrsti diskriminacije in k spo?tovanju oseb vsake etnije, jezika in vere. »Dragi bratje in sestre, zahvalimo se Bogu za to apostolsko potovanje in ga na pripro?njo Device Marije prosimo, naj rodi obilne sadove za Romunijo in Cerkev v tej de?eli,« je sklenil katehezo pape? Fran?i?ek.