杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Kako ravnati v te?kih trenutkih?

Prvo vpra?anje se je nana?alo na jezuite same. Eden izmed patrov je dejal, da jih mnogi ljudje cenijo, vendar pa jih v?asih tudi kritizirajo. Zanimalo ga je, kako naj ravnajo v te?kih trenutkih. Sveti o?e je odgovoril, da je za to potrebna potrpe?ljivost, potrebno je na lastnih ramenih nositi te?o ?ivljenja in napetosti. »Vemo, da je potrebno nadaljevati s parezijo in pogumom.« Vendar pa je v?asih potrebno biti predvsem potrpe?ljiv in blag. Tako je delal Peter Faber, mo? dialoga, poslu?anja, bli?ine, poti. Bil je eden izmed prvih tovari?ev sv. Ignacija, ve?krat je bil poslan, da bi v krajih, kjer so bile napetosti, ponovno vzpostavil mir: najprej v Parmo v Italiji, nato v Nem?ijo in na Nizozemsko ter v ?panijo. Pape? je poudaril, da je danes bolj Fabrov ?as kot ?as Petra Kanizija, ki je bil mo? razprave (disputov). V ?asu kritik in napetosti je potrebno delati kot Faber, ki je deloval skupaj z angeli: prosil je svojega angela, naj govori z angeli drugih, da bi storili to, ?esar ljudje sami ne moremo storiti.

Krotka bli?ina, pogum, ne odgovarjati na napade

Druga stvar, ki je po pape?evem mnenju nujna, pa je bli?ina, in sicer krotka bli?ina. Potrebno je biti predvsem blizu Gospodu v molitvi, pred tabernakljem. Zatem pa je prav tako pomembna bli?ina Bo?jemu ljudstvu v vsakdanjem ?ivljenju, z deli dejavne ljubezni, s katerimi bi zdravili rane. Sveti o?e je ponovno spomnil, da sam vidi Cerkev kot poljsko bolni?nico ter dejal, da je danes zelo ranjena tudi zaradi notranjih napetosti. Zato je potreben pogum, da bi bili krotki ter ne bi odgovarjali na napade.

Pri?evanje v ti?ini, molitvi, ljubezni: objeti kri?

V nadaljevanju odgovora na prvo vpra?anje je pape? omenil, da je pred ?asom v Argentini napisal knjigo z naslovom Lettere della tribolazione (Pisma stiske), v kateri je predstavil pisma p. Lorenza Riccija, generala jezuitov v drugi polovici 18. stoletja, ko je bila Dru?ba tik pred razpustitvijo. La Civiltà Cattolica je letos objavila knjigo, v kateri so nekateri jezuiti ta pisma analizirali, skupaj s pismoma, ki ju je pape? Fran?i?ek poslal ?kofom ?ila in ZDA. Sveti o?e je dejal, da je tam zapisano, kaj je potrebno storiti trenutkih stiske v lu?i izro?ila Dru?be Jezusove. »Kaj je storil Jezus v trenutkih stiske in zagrizenega nasprotovanja? Ni se za?el prepirati s farizeji in saduceji, kot je storil takrat, ko so mu sku?ali nastaviti pasti. Jezus je ostal v ti?ini. V ?asu preganjanja ne preostane drugega kot ?iveti pri?evanje in ljube?o bli?ino v molitvi, dejavni ljubezni in dobroti. Objame se kri?,« je poudaril pape? Fran?i?ek.

Pape? najde tola?bo v molitvi in v Bo?jem ljudstvu

Provincial jezuitske evro-mediteranske province je svetega o?eta vpra?al, katere so tola?be, ki ga spremljajo. Odgovoril je, da nam spra?evanje vesti pomaga prepoznavati vzgibe du?e. Resni?ne tola?be so tiste, v katerih je prisoten Gospodov korak. Pape? je dejal, da sam najve?jo tola?bo najde v molitvi ter v Bo?jem ljudstvu, posebej v sre?anjih z bolnimi in ostarelimi, pa tudi z mladimi, ki so nemirni in i??ejo prava pri?evanja. »Bo?je ljudstvo razume stvari bolje od nas, ima ?ut, sensus fidei (?ut Bo?jega ljudstva), ki te postavi na pravo pot,« je poudaril sveti o?e in dodal, da je Bo?je ljudstvo konkretno: »V njem najdemo konkretnost ?ivljenja, resni?nih vpra?anj, apostolata, stvari, ki jih moramo storiti. Ljudstvo ljubi in sovra?i tako, kot je potrebno ljubiti in sovra?iti. Je konkretno.«

Ravnodu?nost: sodobna oblika poganstva

V nadaljevanju pogovora z jezuiti je pape? Fran?i?ek spregovoril o ravnodu?nosti, ki je po njegovih besedah sodobna oblika poganstva in ena izmed velikih sku?njav: »Pri ravnodu?nosti je vse osredoto?eno na "jaz". Ni zmo?nosti, da bi zavzeli stali??e do tega, kar se dogaja.« Sveti o?e je spomnil na fotografijo z naslovom »Ravnodu?nost«, ki mu je dala veliko misliti: Na njej je bila lepo oble?ena gospa, v krznenem pla??u in s klobukom, ki v zimskem ve?eru izstopa iz luksuzne restavracije. Na fotografiji je poleg nje na tleh gospa, ki prosi milo??ino. Vendar pa gospa gleda v drugo smer. Pri tem pape? spomni, da sv. Ignacij pravi, da ni dobro, ?e obstaja ravnodu?nost in ni ne tola?b, ne potrtosti. ?e se ni? ne premika, je potrebno videti, kaj se dogaja. In tudi nam bo dobro delo, ?e odpremo o?i za resnico in vidimo, kaj se dogaja.

Obstaja tudi »dobra ravnodu?nost«

Sveti o?e je ob tem dejal, da se je potrebno vrniti k Duhovnim vajam in posku?ati razumeti, zakaj ?ivimo notranjo ravnodu?nost brez tola?b ali potrtosti. Zakaj v dolo?eni ?upniji ali dru?beni situaciji obstaja ravnodu?nost? Prav tako je poudaril, da je ravnodu?nost ena izmed oblik kulture duhovne posvetnosti. Vendar pa je potrebno poudariti, da je ne smemo zame?ati z »dobro ravnodu?nostjo«, o kateri govori Ignacij. Le-to je potrebno imeti pred ?ivljenjskimi odlo?itvami; omogo?a nam, da nas ne premagajo mo?ne strasti, ki pa so prehodne in negotove, ki nas zmedejo. »Obstajata razli?ni ravnodu?nosti: dobra in slaba,« je rekel pape?, ter dodal, da ga skrbi kultura slabe ravnodu?nosti, kjer je vse mirno, kjer se ne odziva na zgodovino, kadar se ne smeje in ne joka. Skupnost, ki se ne zna smejati in jokati, nima obzorij. Zaprta je v zidove ravnodu?nosti.«

Razli?nost v Cerkvi in med jezuiti

Zadnje vpra?anje, ki so ga svetemu o?etu zastavili jezuiti, pa je bilo povezano z razli?nostjo v Cerkvi in tudi med jezuiti samimi. Pape? je dejal, da je to, da je en jezuit druga?en od drugega, milost. Pomeni, da Dru?ba Jezusova ne izni?i osebnosti. Pri tem sicer ostaja vpra?anje, kako se v skupnosti soo?a s to razli?nostjo. Sveti o?e je prepri?an, da je potrebno biti zdru?eni v srcih, v duhu. Pomemben je dialog v skupnosti in bratska razprava, ki se pripravlja z molitvijo. »Zahvalimo se Bogu, da smo razli?ni! Da, v?asih je razli?nost ideolo?ka, in proti tej se je potrebno boriti. Kadar je sad zaprtih ideolo?kih stali??, raznolikost ne koristi. Dobra razli?nost je tista, ki nam jo je dal Gospod in ki nam pomaga rasti. Vendar pa nas te?ave nikoli ne smejo blokirati. Vedno je potrebno iti naprej. Mir bomo potem na?li v onostranstvu.«