杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Novinarjem: sporo?anje je pomembnej?e od stikov

Na za?etku je spomnil na svetovni dan sredstev dru?benega obve??anja, ki smo ga obhajali v?eraj. Novinarje je povabil, da ne bi bili zgolj delavci na podro?ju komunikacije, ampak predvsem pri?e sporo?anja. Sveti o?e je poudaril, da je v dana?njem ?asu v splo?nem na prvem mestu ustvarjanje stikov, tako da velikokrat do komunikacije niti ne pride. Zato je novinarjem za?elel, da se ne bi zaustavljali pri stikih, ampak bi ?li naprej; naprej v svoji poklicanosti ter v svetu pri?evali, da je pomembnej?e sporo?anje.

Dru?ine, ki so lo?ene zaradi dela

Novinarka Televizije Romunija je spomnila, da je v zadnjih letih ve? milijonov Romunov emigriralo v tujino. Zanimalo jo je, kak?no je sporo?ilo pape?a Fran?i?ka dru?ini, ki pusti svoje otroke zaradi dela v tujini, z namenom, da bi jim zagotovila bolj?e ?ivljenje. »Ob tem najprej pomislim na ljubezen v dru?ini, saj lo?iti se na dva ali tri dele ni lepo. Lo?iti se zato, da dru?ina ne bi ?ivela v pomanjkanju, pa je dejanje ljubezni. V?eraj smo pri ma?i sli?ali pro?njo gospe, ki dela v tujini, da pomaga dru?ini. Tak?na lo?enost je vedno bole?a. Vendar pa ne gredo v druge dr?ave zaradi turizma, ampak zaradi potrebe. In pogosto je razlog za to svetovna politika. Vem, da so se v Romuniji po padcu komunizma mnoga tuja podjetja zaprla, svoje obrate so odprla v tujini, da bi imela ve? zaslu?ka. Zapreti podjetje pomeni pustiti ljudi na cesti. In to je tudi svetovna, splo?na nepravi?nost, pomanjkanje solidarnosti. Gre za veliko trpljenje. Proti temu se je mogo?e boriti tako, da se posku?a odpirati nove vire dela, kar pa ni lahko glede na trenutno svetovno finan?no oz. ekonomsko situacijo.«

Visoka stopnja rodnosti, poziv k solidarnosti

Sveti o?e je pri tem spomnil, da ima Romunija zelo visoko stopnjo rodnosti in ne do?ivlja demografske zime, ki jo vidimo v Evropi. Dejal je, da je dejstvo, da toliko mladih ne more najti dela v svoji dr?avi, krivica, ter za?elel, da bi se ta situacija uspela razre?iti – vendar pa se je potrebno zavedati, da le-ta ni odvisna samo od Romunije, ampak od svetovne finan?ne ureditve, potro?ni?ke dru?be, ?elje po tem, da bi imeli in zaslu?ili vedno ve?. Zato je aktualen poziv k svetovni solidarnosti, posebej v tem ?asu, ko Romunija predseduje Evropski uniji.

Ekumenizem: iztegnjena roka, poslu?anje, skupna hoja

Novinar Radia Maria-Romunija je v povezavi z geslom obiska – Hoditi skupaj – vpra?al, kak?ni bi morali biti odnosi med veroizpovedmi, posebej med manj?insko katoli?ko in ve?insko pravoslavno Cerkvijo, med etnijami ter svetom politike in civilne dru?be. »Rekel bi, da bi moralo iti v splo?nem za odnos iztegnjene roke, kadar so nesoglasja. Danes si dr?ava v razvoju s tako veliko stopnjo rodnosti, kot jo imate vi, s to prihodnostjo, ne more dovoliti, da bi imela sovra?nike znotraj. Vedno je potrebno storiti proces pribli?evanja: med razli?nimi etnijami, veroizpovedmi, predvsem med kr??anskima. To je na prvem mestu: vedno iztegnjena roka, poslu?anje drugega. Imate velikega patriarha, je ?lovek velikega srca in pomemben u?enjak. Pozna mistiko pu??avskih o?etov, duhovno mistiko, ?tudiral je v Nem?iji ... vendar pa je tudi ?lovek molitve. Danielu se je lahko pribli?ati, jaz ga ?utim kot brata in pogovarjala sva se kot brata.«

Ekumenizem molitve, krvi, revnega

»Vedno je potrebno imeti v mislih, da ekumenizem ne pomeni priti do konca razprav; ekumenizem se uresni?uje tako, da se hodi skupaj, da se moli skupaj. Ekumenizem molitve. V zgodovini imamo tudi ekumenizem krvi: ko so ubijali kristjane, jih niso spra?evali, ?e so pravoslavni, katoli?ani, luteranci, anglikanci. Ne, rekli so: "Ti si kristjan." Ekumenizem pri?evanja, molitve, krvi. Poleg tega pa obstaja tudi ekumenizem, ki ga jaz imenujem ekumenizem revnega in pomeni  delati skupaj za to, da bi pomagali bolnim, ljudem, ki ?ivijo na robu pre?ivetja. 25. poglavje Matejevega evangelija je lep ekumenski na?rt, kajne? Hoditi skupaj, to je ?e enost kristjanov. Ne ?akati, da teologi pridejo do dogovora glede evharistije. Evharistija se opravlja vsak dan preko molitve, s spominom na kri na?ih mu?encev, s karitativnimi dejanji in tudi tako, da se imamo radi med seboj.«

Primer katoli?ko-luteranskega bratstva

»V enem izmed evropskih mest je zelo dober odnos med katoli?kim in luteranskim nad?kofom. Katoli?ki nad?kof bi moral neko? priti v Vatikan v nedeljo zve?er in je sporo?il, da bo pri?el v ponedeljek zjutraj. Ko je pri?el, se mi je opravi?il in povedal, da je moral iti luteranski nad?kof v nedeljo na neko sre?anje in ga je zato prosil, naj v stolnici vodi obred namesto njega. Bratstvo obstaja, veliko je, da se lahko pride do te to?ke. Pridigal je katoli?an. Ni obhajal evharistije, vendar pa je pridigal. To je bratstvo. Ko sem bil v Buenos Airesu, me je ?kotska Cerkev ve?krat povabila, da sem pridigal pri njih. Hoditi skupaj je mogo?e. Enost, bratstvo, iztegnjena roka, ne opravljati drugih. Vsi imamo napake, vsi. Vendar pa ?e hodimo skupaj, jih pustimo ob strani.«

O ?em je pape? razmi?ljal med O?ena?em v romun??ini?

Tretje vpra?anje se je nana?alo na sre?anje v pravoslavni katedrali, kjer so molili O?ena? v latin??ini in romun??ini. Enega izmed novinarjev je zanimalo, o ?em je pape? razmi?ljal medtem, ko je bil v ti?ini med O?ena?em v romun??ini in kateri so naslednji konkretni koraki, ki bi jih bilo potrebno storiti na skupni poti ekumenizma: »Nekaj ti bom zaupal: jaz nisem ostal v ti?ini; O?ena? sem molil v italijan??ini. Tudi ti? Dobro. In videl sem, da je ve?ina ljudi med O?ena?em, tako v latin??ini, kot v romun??ini, molila. Ljudje gredo onkraj nas, voditeljev: mi, voditelji, moramo poskrbeti za diplomatska ravnovesja, da bi zagotovili, da smo skupaj. Obstajajo navade, diplomatska pravila, katerih se je dobro dr?ati, da se stvari ne bi uni?ile; ljudstvo pa moli skupaj. Tudi mi, ko smo sami, molimo skupaj. To je pri?evanje. Jaz imam izku?njo molitve z mnogimi luteranskimi, evangeli?anskimi in tudi pravoslavnimi pastirji. Patriarhi so odprti. Tudi mi, katoli?ani imamo zaprte ljudi, ki pravijo, da so pravoslavni shizmatiki. To so stare stvari. Pravoslavni so kristjani. Obstajajo tudi nekateri katoli?ani, ki so malo integralisti: vendar pa jih moramo tolerirati, moliti zanje, da bi Gospod in Sveti Duh malo omeh?ala njihovo srce. Jaz sem molil oba. Nisem gledal Daniela, vendar mislim, da tudi on.«  

Pape? ni ?elel sprejeti italijanskega podpremierja?

Novinarko Italijanske tiskovne agencije je zanimalo, ?e je res, da sveti o?e ni ?elel sprejeti v avdienco italijanskega podpremierja Salvinija in kaj misli o tem, da so nekateri politi?ni voditelji v zadnji predvolilni kampanji uporabljali verske simbole (ro?ne vence, kri?e, posvetitev Marijinemu Brezmade?nemu Srcu): »Nisem sli?al, da bi kdorkoli iz vlade, razen premierja, prosil za avdienco. Nih?e. ?e se ?eli prositi za avdienco, je potrebno govoriti z dr?avnim tajni?tvom. Premier Conte je prosil zanjo in jo je dobil, kakor predvideva protokol. Bila je lepa avdienca, ki je trajala eno uro ali ?e ve?. Je inteligenten ?lovek, profesor, ki ve, o ?em govori.

Politik ne sme sejati sovra?tva in strahu, ampak le upanje

Glede podob pa: ve?krat sem ?e priznal, da berem dva ?asopisa: L'Osservatore Romano – lepo bi bilo, ?e bi ga brali tudi vi, saj so tam zelo zanimivi interpretacijski klju?i. Il Messaggero pa mi je v?e?, ker ima velike naslove, zato ga prelistam in se v?asih kje zaustavim. Nisem sledil novicam o predvolilni kampanji.« Pape? je ponovno povedal, da se ne spozna na italijansko politiko, tako da bi bilo z njegove strani zelo nepremi?ljeno, ?e bi izrazil svoje mnenje glede ene izmed predvolilnih kampanj ali ene stranke brez informacij. Dejal je, da moli za vse, da bi ?la Italija naprej, da bi bili Italijani povezani. Pri tem je spomnil, da v politiki mnogih dr?av obstaja bolezen korupcije ter da je potrebno pomagati politikom, da bi bili iskreni. Politik po pape?evem prepri?anju nikoli ne sme sejati sovra?tva in strahu, ampak le upanje.

Ali sveti o?e ?e vedno vidi Benedikta XVI. kot dedka?

Tudi med tokratnim apostolskim potovanjem je bil ve?krat poudarjen pomen odnosa med starimi star?i in mladimi. ?pansko novinarko je zato zanimalo, ?e sveti o?e ?e vedno vidi Benedikta XVI. kot dedka. »?e bolj! Vsaki?, ko grem k njemu na obisk, ga ?utim tako. Primem ga za roko in ga prosim, naj govori. Govori malo, govori po?asi, vendar pa z isto globino kot vedno. Benediktov problem so namre? kolena, ne glava: je zelo bistroumen. Ko ga sli?im govoriti, postanem mo?an, ?utim, da prejemam sok korenin, ki mi pomaga iti naprej. ?utim izro?ilo Cerkve, ki ni nekaj muzejskega. Ne, je kakor korenine, ki ti dajejo sok za rast. Ti ne bo? postal kot korenine, ampak bo? zacvetel, drevo bo raslo, dal bo? sadove in semena bodo korenine za druge. Izro?ilo Cerkve je vedno v gibanju. V intervjuju Andree Monda, ki ga je pred nekaj dnevi objavil L'Osservatore Romano, je bilo zapisano, da je glasbenik Gustav Mahler rekel: "Izro?ilo je zagotovilo prihodnosti in ne varuh pepela." Ne gre za muzej. Izro?ilo so korenine, ki zagotavljajo, da drevo raste, cveti, obrodi sad.«

Vsi smo odgovorni za Evropsko unijo

Zadnje vpra?anje pa je svetemu o?etu zastavil nem?ki novinar. Glede na to, da je pape? v preteklih dneh veliko govoril o bratstvu, ga je zanimalo, kak?en je razlog za to, da v Evropi nara??a ?tevilo tistih, ki ne ?elijo bratstva, ampak egoizem in osamljenost, ter kaj bi morala storiti Evropa, da bi se to spremenilo. Pape? Fran?i?ek je spomnil na govor v Strasbourgu, ko so mu podelili nagrado Karla Velikega, ter na govor predsednikom evropskih dr?av in vlad v Vatikanu: »V teh govorih sem povedal, vse, kar mislim. Obstaja tudi tretji govor, ki ni moj, ampak ga je imel ?upan Aachna. To je dragulj, va?, nem?ki dragulj. Preberi ga in na?el bo? stvari. Evropa se mora pogovarjati. Vsi smo odgovorni za Evropsko unijo: vsi. In pri kro?enju predsedovanja ne gre za dejanje vljudnosti, kakor ?e bi plesali menuet in je zdaj na vrsti nekdo in potem nekdo drug. Ne, gre za znamenje odgovornosti, ki jo ima vsaka izmed dr?av do Evrope. ?e Evropa ne pazi dobro na prihodnje izzive, bo usahnila. V Strasbourgu sem si dovolil re?i, da ?utim, da Evropa ni ve? »Mati Evropa«, ampak postaja »Babica Evropa«. Postarala se je. Morda se lahko kdo skrivaj spra?uje, ?e ne gre za konec 70-letne pustolov??ine. Potrebno je ponovno obnoviti mistiko ustanovnih o?etov. Evropa potrebuje samo sebe, mora biti to, kar je; potrebuje lastno identiteto, lastno povezanost, premagati mora razdeljenosti in meje. Res je, da ima vsaka dr?ava svojo kulturo in jo mora ohranjati, vendar pa v mistiki poliedra: obstaja globalizacija, v kateri se spo?tuje kulture vseh, vendar so vsi zdru?eni. Prosim, naj Evropa ne dopusti, da bi jo premagal pesimizem ali ideologije. Evropa v tem trenutku namre? ni napadena z bombami in topovi, ampak z ideologijami: z ideologijami, ki niso evropske, ki prihajajo od zunaj ali nastajajo v majhnih skupinah v Evropi. Pomislite na Evropo, ki je bila razdeljena in se je vojskovala v letih 1914 ter 1932-33 vse do '39, ko je izbruhnila vojna: ne vra?ajmo se tja, prosim! Nau?imo se iz zgodovine.«

Veselje nad ?udovito pokrajino

Ob koncu pogovora z novinarji pa je sveti o?e ?elel povedati ?e dve stvari. Najprej je rekel, da je moral v soboto in nedeljo zaradi slabega vremena namesto s helikopterjem potovati z avtomobilom. Po njegovih besedah je bila to Bo?ja milost, saj je videl ?udovito pokrajino, ko je pre?kal celotno Transilvanijo. Zahvalil se je, da je mogel zaradi de?ja tako imeti ve? stika s stvarnostjo.

Da bi bila Evropa ponovno to, kar so sanjali ustanovni o?etje

»In druga stvar, vem, da so nekateri med vami verni in drugi niti ne; vernim bom rekel: Molite za Evropo, za edinost Evrope, da bi nam Gospod dal milost. Nevernim pa pravim: za?elite dobro voljo, iz srca ?elite, da bi Evropa ponovno postala to, kar so sanjali ustanovni o?etje. Hvala. Najlep?a hvala.«