杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

»V teh tednih premi?ljujemo o molitvi O?ena?. Na vigilijo velikono?nega tridnevja pa se zaustavimo pri nekaterih besedah, s katerimi Jezus med svojim trpljenjem moli k O?etu,« je za?el dana?njo katehezo pape? Fran?i?ek in spregovoril o treh Jezusovih molitvah.

Bo?ja slava je ljubezen

Prvo molitev je Jezus izgovoril po zadnji ve?erji, ko »je dvignil o?i proti nebu in dejal: O?e, pri?la je ura. Poveli?aj svojega Sina, da Sin poveli?a tebe.« Ter zatem: »In zdaj me ti, O?e, poveli?aj pri sebi z veli?astvom, ki sem ga imel pri tebi, preden je bil svet« (Jn 17,1.5). Jezus prosi za poveli?anje, slavo, kar se po pape?evih besedah zdi paradoksalno, glede na to, da je pred vrati trpljenje. O kateri slavi govori? »Slava v Svetem pismu ka?e na razodevanje Boga in je zna?ilno znamenje njegove odre?ilne navzo?nosti med ljudmi. Sedaj je Jezus tisti, ki na dokon?en na?in razodene Bo?jo navzo?nost in zveli?anje. In to naredi na veliko no?: dvignjen na kri? je poveli?an (glej Jn 12,23-33). Tu Bog kon?no razodene svojo slavo: odstrani zadnjo tan?ico in nas presune kakor nikoli prej. Odkrijemo, da je Bo?ja slava v celoti ljubezen: ?ista, nora in nepredstavljiva ljubezen, onkraj vsake meje in brez mere.«

Za katero slavo ?ivim?

Pape? je zbrane pozval, naj Jezusova molitev postane tudi njihova: »Prosimo O?eta, naj odstrani tan?ice z na?ih o?i, da bi v teh dneh, medtem ko gledamo Kri?anega, lahko sprejeli, da je Bog ljubezen. Kolikokrat si ga predstavljamo kot gospodarja in ne kot O?eta, kolikokrat o njem premi?ljujejo kot o sodniku, namesto usmiljenem Re?itelju. Bog pa med veliko no?jo odstrani razdalje, ko se poka?e v poni?nosti ljubezni, ki prosi za na?o ljubezen. Mi mu torej izka?emo slavo, ko vse, kar po?nemo, ?ivimo z ljubeznijo, ko vsako stvar po?nemo iz srca, kakor za Njega (glej Kol 3,17). Resni?na slava je slava ljubezni, ker je edina, ki daje svetu ?ivljenje. Seveda je ta slava nasprotna posvetni slavi, kar pomeni ob?udovanje, pohvale, odobravanje – ko sem jaz v sredi??u pozornosti. Bo?ja slava pa je paradoksalna: ni? aplavzov, ni? ob?instva. V sredi??u nisem jaz, ampak drugi. Ob veliki no?i vidimo, da O?e poveli?a Sina, medtem ko Sin poveli?a O?eta. Nih?e ne poveli?a samega sebe. Danes se lahko vpra?amo: Za katero slavo ?ivim? Za svojo ali za Bo?jo? Ali ?elim samo prejemati od drugih ali pa drugim tudi dajati?«

Ko smo v svojem Getsemaniju

Po zadnji ve?erji, Jezus vstopi v vrt Getsemani in tudi tukaj moli k O?etu. Medtem ko u?encem ne uspe, da bi ostali budni, Juda pa prihaja z vojaki, Jezus za?ne ?utiti strah in tesnobo. ?uti tesnobo pred vsem tistim, kar ga ?aka: izdaja, preziranje, trpljenje, neuspeh. ?alosten je in v tistem prepadu, v tisti potrtosti, se na O?eta obrne z najbolj milo in ne?no besedo: O?e, kar pomeni, o?ka (glej Mr 14,33-36). »V preizku?nji nas Jezus u?i, naj objamemo O?eta, kajti v molitvi k Njemu je mo? za hojo naprej v bole?ini,« je izpostavil pape?. »Molitev v naporu pomeni olaj?anje, zaupanje, tola?bo. Sredi zapu??enosti od vseh, v notranji potrtosti, Jezus ni sam, ampak je z O?etom. Mi pa v na?ih vrtovih Getsemani pogosto raje ostanemo sami, kakor da bi rekli 'O?e' in mu zaupali, kakor je to storil Jezus, in se izro?ili njegovi volji, kar je na?e resni?no dobro. Ko v presku?nji ostanemo zaprti sami vase, v sebi izkopljemo tunel, bole?o introvertno pot, ki ima eno samo smer: gre vedno bolj dol v nas same. Najve?ji problem ni bole?ina, ampak kako k njej pristopimo. Osamljenost ne ponuja poti za izhod. Molitev pa jih, ker je odnos, je zaupanje. Jezus vse zaupa in vse izro?i O?etu, ko mu prinese vse, kar ?uti, se nanj nasloni sredi boja. Ko vstopimo v svoj Getsemani, kajti vsak ima, je imel ali pa bo imel svoj Getsemani, ne pozabimo moliti takole: O?e!«

Vi?ek ljubezni in odpu??anje

Nazadnje Jezus nameni O?etu ?e tretjo molitev, ki je povezana z nami, je dejal pape?: »O?e, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo« (Lk 23,34). Jezus moli za tiste, ki so bili do njega zlobni, ki so ga ubili. Evangelij pravi, da to molitev Jezus izre?e v trenutku kri?anja. »Najverjetneje je bil trenutek najsilnej?e bole?ine, ko so zabijali ?eblje v Jezusova zapestja in noge. Tukaj, na vi?ku bole?ine, ko se dose?e vi?ek ljubezni: pride do odpu??anja, do daru ogromne sile, ki zlomi krog zla.«

Pape? je ob koncu kateheze ?e dejal, da ko v teh dneh molimo O?ena?, lahko prosimo za naslednje milosti: »Da bi svoje dni ?iveli za Bo?jo slavo, da bi torej ?iveli z ljubeznijo; da bi znali zaupati O?etu v preizku?njah in mu re?i 'o?ka'; in da bi v sre?anju z O?etom na?li odpu??anje in pogum za odpu??anje – oboje gre skupaj: O?e nam odpu??a in nam daje pogum, da odpustimo.«