杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Sprejemal je gre?nike in z njimi jedel

Homilijo je sveti o?e za?el z svetopisemskim stavkom iz Lukovega evangelija, ki se je bral med bogoslu?jem: »Ta sprejema gre?nike in jé z njimi« (Lk 15,2). Tako so godrnjali nekateri farizeji in pismouki, ko so se pohuj?evali in zgra?ali nad Jezusovim obna?anjem. S temi besedami so ga hoteli oblatiti in spraviti na slab glas, a ni jim uspelo drugega kot pokazati na eno od njegovih obi?ajnih in zna?ilnih dr?: »Ta sprejema gre?nike in jé z njimi«

Kot je pojasnil pape?, se Jezus ne boji pribli?ati tistim, ki so zaradi tiso?ih razlogov nosili te?o dru?benega sovra?tva, kot v primeru cestninarjev – ti so se bogatili z jemanjem svojemu lastnemu ljudstvu in tako izzvali veliko ogor?enosti, ali pa so nosili te?o svoje krivde, napak in zmot. Jezus to po?ne zato, ker ve, da je »v nebesih ve?je veselje nad enim gre?nikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravi?nimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja« (Lk 15,7).

Medtem ko so se te osebe omejevale samo na godrnjanje ali ogor?enje, s tem pa prepre?ili in zaprli vsako mo?no spremembo, spreobrnjenje in vklju?itev, pa se Jezus pribli?a, se spravi v nevarnost, tvega svoj ugled in vabi, da vedno gledamo proti obzorju, ki je zmo?no prenoviti ?ivljenje in zgodovino. »Dva precej razli?na pogleda, ki si nasprotujeta. En sterilen in nerodoviten – godrnjanje in opravljanje, in drugi, ki kli?e k preobrazbi in spreobrnjenju – Gospodov pogled,« je zatrdil pape? Fran?i?ek in v nadaljevanju spregovoril o teh dveh razli?nih dr?ah.

Pogled godrnjanja in opravljanja

Mnogi ne prena?ajo in ne marajo te Jezusove odlo?itve, da namre? sprejema gre?nike. Najprej napol sli?no in na koncu z vpitjem izrazijo svojo nejevoljo, s ?imer ho?ejo oblatiti njegovo obna?anje in obna?anje vseh tistih, ki so bili z njim. Ne sprejemajo in zavra?ajo to odlo?itev biti blizu in dati nove prilo?nosti. »Zdi se, da je ?ivljenju ljudi la?je dodeliti nazive in etikete, ki zamrznejo in stigmatizirajo ne samo preteklosti, ampak tudi sedanjost in prihodnost oseb. Etikete, ki navsezadnje ne ustvarjajo drugega kakor lo?itve: sem dobri, tja slabi, sem pravi?ni, tja gre?niki,« je dejal pape? in pojasnil: »Tak?na dr?a izpridi vse, kajti postavi neviden zid, ki ustvarja miselnost, da se bodo z izklju?evanjem, lo?evanjem in izolacijo magi?no re?ili vsi problemi. Ko si neka dru?ba ali skupnost to dovoli in ne po?ne drugega, kot da godrnja in ?u?lja, vstopi v pokvarjen krog sporov, o?itkov in obsodb; vstopi v dru?beno dr?o potiskanja na rob, izklju?evanja in nasprotovanja, tako da neodgovorno re?e kakor Kajfa: 'Bolje, da en ?lovek umre za ljudstvo in ne propade ves narod' (Jn 11,50). In obi?ajno se nit pretrga na najtanj?i to?ki: to so naj?ibkej?i in neza??iteni! Kako hudo je videti dru?bo, ki svoje energije osredoto?i na godrnjanje in ogor?enje, namesto v delovanje, v prizadevanje, da bi ustvarila prilo?nosti in spremembe!«

Pogled spreobrnitve

Evangelij pa je zaznamovan s drugim pogledom, pogledom spreobrnitve, ki prihaja iz Bo?jega srca. Kot je nadaljeval Fran?i?ek: »Gospod se ?eli veseliti, ko vidi, da se njegovi otroci vra?ajo domov (glej Lk 15,11-32). Tako je pri?eval Jezus, ko je do skrajnosti izkazal usmiljeno ljubezen O?eta. Ljubezen, ki nima ?asa godrnjati, ampak se trudi razbiti krog kritike, ki je nekoristna in brezbri?na, nevtralna in delna, ter prevzame odgovornost za kompleksnost ?ivljenja in vsake situacije; ljubezen, ki za?enja dinamiko, zmo?no ponuditi poti in prilo?nosti za integracijo in preobrazbo, ozdravitev in odpu??anje, poti re?itve. S tem ko Jezus jé s cestninarji in gre?niki, zlomi logiko, ki napa?no lo?uje, izklju?uje, izolira in razdru?uje med 'dobrimi in slabimi'. In tega ne stori zaradi dekreta ali zgolj z dobrimi nameni, ?e manj s prostovoljstvi ali sentimentalizmom; to stori s tem, da ustvari vezi, ki omogo?ajo nove procese; ko tvega in se veseli ob vsakem mo?nem koraku.«

Notranje godrnjanje, ki razblini sanje

Fran?i?ek je opozoril na nevarnost ?e enega godrnjanja, notranjega, ter izpostavil, da Jezus »tako prekine ?e z enim drugim godrnjanjem, ki ga ni lahko odkriti in ki 'razblinja sanje', saj neprestano pri?epetava: ne bo? zmogel, ne bo? zmogla … To je notranje godrnjanje, ki se pojavi v tistem, ki je objokaval svoje grehe in se zaveda svoje napake, a ne verjame, da se lahko spremeni. Pomeni globoko biti prepri?an, da kdor se je rodil kot 'cestninar', mora umreti kot 'cestninar', kar pa ni res.«

Pape? je zbrane mlade spodbudil: »Prijatelji, vsak med nami je mnogo ve? od svojih 'etiket'. Jezus nas tako u?i in nas kli?e, naj verujemo. Njegov pogled nas izziva, da prosimo in i??emo pomo?, da bi to premagali. V?asih se zdi, da godrnjanje zmaguje, a tega ne verjemite, ne poslu?ajte. Prizadevajte si poslu?ati glasove, ki spodbujajo h gledanju naprej, in ne tistih, ki vas vle?ejo k tlom.«

Godrnjanje spremeniti v veselje

»Veselje in upanje kristjana – vseh nas, tudi pape?a – izvira iz izku?nje tega Bo?jega pogleda, ki pravi: 'Ti si del moje dru?ine in ne morem te prepustiti nadlogam, ne morem te pustiti na cesti, tu sem s teboj.' Tukaj? Ja, tukaj. Pomeni za?utiti, kako ti je v trenutkih, ko se je zdelo, da je vsega konec, nekaj reklo: ne, ni vsega konec, kajti ima? pomemben cilj, ki ti pomaga razumeti, da je Bog O?e bil in je z vsemi nami in nam podarja osebe, s katerimi hodimo in si pomagamo dosegati nove cilje. Jezus tako spreminja godrnjanje v veselje in nam pravi: 'Veselite se z menoj!',« je dejal pape?. »Bratje, vi ste del dru?ine, imate veliko tega za podelitev z drugimi. Pomagajte nam videti, kateri je bolj?i svet za ?ivljenje, ter spremljati proces spreminjanja, ki ga kot dru?ina vsi potrebujemo.«

Rodovitna dru?ba ustvarja prihodnost

»Dru?ba zboli, kadar ni zmo?na veseliti se ob spremembi svojih otrok; skupnost zboli, kadar ?ivi godrnjanje, ki tla?i in obsoja, brez rahlo?utnosti. Dru?ba je rodovitna, kadar zna spro?ati dinamike, ki zmorejo vklju?evati in ustvarjati prihodnost s skupnostjo, z izobra?evanjem in z delom. In ?etudi se lahko izkusi nemo?, ko ne vemo kako, se ne preda in ponovno poskusi. Vsi si moramo pomagati, da bi se nau?ili v skupnosti najti te poti. To je dogovor, za katerega moramo imeti pogum,« je zatrdil pape? Fran?i?ek, misle? pri tem na vse, na mlade fante v Centru, odgovorne za varnost, vodstvo Centra in predstavnike ministrstva ter tudi njihove dru?ine in pastoralne delavce. »Vsi vedno znova i??ite in najdevajte poti za ponovno vklju?evanje in spreminjanje. Gospod to blagoslavlja, podpira in spremlja.«

Pape? Fran?i?ek je ob koncu homilije ?e dejal, da bodo v nadaljevanju spokornega bogoslu?ja lahko vsi do?iveli Gospodov pogled, ki ne vidi etikete in ne obsodbe, ampak vidi otroke. »Bo?ji pogled, ki oporeka izklju?evanju in nam daje mo?, da oblikujemo tiste dogovore, ki so potrebni, da bi vsi mi oporekali godrnjanju, bratske dogovore, ki pomagajo na?emu ?ivljenju biti vedno bolj poziv k veselju in re?enju.«