杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Za uspeh multilateralne diplomacije so po pape?evih besedah pomembni dobra volja in dobra vera sogovornikov, razpolo?ljivost za po?teno in iskreno soo?anje ter pripravljenost sprejeti nujne kompromise, ki se porodijo iz soo?anja med razli?nimi stranmi. Pomembno je, da v dana?njem ?asu ne zmanjka dobre volje pri konstruktivnih odnosih med dr?avami, ?eprav je o?itno, da odnosi znotraj mednarodne skupnosti in multilateralnega sistema do?ivljajo te?ke trenutke, pojavljajo se nacionalisti?ne tendence, ki ogro?ajo poklicanost mednarodnih organizacij, da bi bile prostor dialoga in sre?anja za vse dr?ave.

Kot je zatrdil pape? Fran?i?ek, do tega prihaja zaradi »nesposobnosti multilateralnega sistema, da ponudi u?inkovite re?itve na razli?ne situacije, ki so ?e dolgo ?asa nere?ene«. Delno pa je to tudi rezultat razvijanja mednarodnih politik, ki so vedno bolj pogosto »pogojene z iskanjem takoj?njih in sektorskih sporazumov, namesto da bi si z dolgoro?nimi odgovori potrpe?ljivo prizadevale za skupno dobro«. Pape? je izpostavil tudi premo? »mednarodnih organizacij in interesnih skupin, ki vsiljujejo lastne vizije in ideje, vabijo z novimi oblikami ideolo?ke kolonizacije, ki so neredko nespo?tljive do identitete, dostojanstva in ob?utljivosti narodov«. Imamo ?e reakcije nekaterih obmo?ij na prenaglo in dezorientirano globalizacijo, tako da se je med globalizacijo in lokalizacijo ustvarila dolo?ena napetost. Po pape?evih besedah je treba biti pozoren na globalno dimenzijo, ne da bi se pri tem izgubil pogled na lokalno. Pred idejo »sferi?ne globalizacije«, ki izravnava razlike in kjer posebnosti izginjajo, se z lahkoto pojavijo nacionalizmi.

Pape? je v nadaljevanju spregovoril o ?tirih elementih multilateralne diplomacije, opirajo? se pri tem na govor Pavla VI.: primat pravi?nosti in prava, za??ita naj?ibkej?ih, biti most med narodi in graditelji miru, ponovno premisliti na?o skupnost usodo.

Primat pravi?nosti in prava

Primat pravi?nosti in prava je prva pomembna poteza multilateralne diplomacije. Fran?i?ek je opozoril na prevladovanje in iskanje posameznih nacionalnih interesov, ne da bi se upo?tevalo sredstva, ki jih predvideva mednarodno pravo za re?evanje spornih vpra?anj in zagotavljanje spo?tovanja pravi?nosti, tudi preko mednarodnih sodi??. Tak?na dr?a je rezultat odziva vladajo?ih na pove?ano slabo stanje, ki vedno bolj nara??a med dr?avljani, ki dinamike in pravila mednarodne skupnosti vidijo kot po?asne, abstraktne in dale? od njihovih potreb. Kot je poudaril pape?, je pomembno, da politiki »poslu?ajo glas svojega naroda in si prizadevajo za konkretne re?itve, ki bodo pospe?evale ve?je dobro«. To zahteva spo?tovanje prava in pravi?nosti tako znotraj narodnih kot mednarodne skupnosti, kajti »nagle, ?ustvene in povr?ne odlo?itve lahko pove?ajo konsenz kratkega dometa, a zagotovo ne prispevajo k re?itvi najradikalnej?ih problemov, ampak jih pove?ujejo«. Bistveni vidik je torej zavzemanje za skupno dobro vseh, kar pomeni vseh ljudi in vsega ?loveka, kar je dru?beni pogoj, ki omogo?a vsaki osebi in celotni skupnosti, da dose?e svoje materialno in duhovno blagostanje.

Za??ita naj?ibkej?ih

Drugi element multilateralne diplomacije je za??ita naj?ibkej?ih, pri ?emer je pape? spomnil na mnoge konkretne stvarnosti in situacije, ki smo jim danes pri?a po vsem svetu. Najprej je opozoril na Ukrajino in dejal, da Cerkev posredno in neposredno spodbuja mirne poti za razre?itev konflikta, upo?tevajo? pri tem pravi?nost in zakonitost, vklju?no z mednarodno, ki je temelj varnosti in sobivanja v celotni regiji. Kot je nadaljeval, je tudi »mednarodna skupnost s svojimi organizacijami poklicana dati glas tistemu, ki je brez glasu«. Posebej je spomnil na ?rtve vojn, predvsem tiste v Siriji, ki je povzro?ila ogromno ?tevilo mrtvih. Mednarodno skupnost je pozval, naj najde re?itev za ta konflikt. Temeljno je, da se neha kr?enje mednarodnega prava, pri ?emer je pape? opozoril na veliko trpljenje civilnega prebivalstva, predvsem ?ensk in otrok, ter uni?evanje osnovnih struktur, kot so bolni?nice, ?ole in begunska tabori??a ter tudi verske zgradbe.

Fran?i?ek je spregovoril tudi o ?tevilnih beguncih, kar na veliko preizku?njo postavlja sosednje dr?ave, kot sta Jordanija in Libanon – tema je pape? izrazil posebno hvale?nost, spomnil pa tudi na razli?ne evropske dr?ave, ki so prav tako velikodu?no ponudile zato?i??e osebam v te?avah.

Nestabilnost na Bli?njem vzhodu pa se ?e posebej dotika kristjanov, ki na tem ozemlju ?ivijo ?e od ?asa apostolov in ki so skozi stoletja prispevali k njegovi izgradnji in oblikovanju. »Nadvse pomembno je,« je zatrdil pape?, »da kristjani imajo svoje mesto v prihodnosti regije. Zato opogumljam vse, ki i??ejo zato?i??e na drugih krajih, naj naredijo, kar je mogo?e, da bi se vrnili na svoje domove ter ohranili in obudili vezi s svojo izvorno skupnostjo. Isto?asno upam, da jim bodo politi?ne oblasti zagotovile potrebno za??ito in vse, kar je potrebno, da bodo ?e naprej ?iveli v dr?avah, katerih dr?avljani so v polnem pomenu besede, in bodo prispevali k njihovi izgradnji.«

Med ?ibkimi osebami na?ega ?asa, ki jih mednarodna skupnost mora za??iti, so po pape?evih besedah poleg beguncev tudi migranti, ki svoje domove zapu??ajo zaradi rev??ine, preganjanja, nasilja ali klimatskih nesre? in sprememb. Treba si je prizadevati, da osebe ne bodo prisiljene zapustiti svoje dru?ine in dr?ave ter da se bodo lahko vanje vrnile, pri tem pa jim bodo zagotovljeni varnost, spo?tovanje dostojanstva in ?lovekovih pravic. »Vsak ?lovek hrepeni po bolj?em in sre?nej?em ?ivljenju. Izziv migracije ni mogo?e re?iti z logiko nasilja in odmetavanja, niti z delnimi re?itvami,« je poudaril Fran?i?ek.

Kot ?ibko kategorijo dana?nje dru?be je sveti o?e izpostavil tudi mlade, ki se velikokrat ?utijo izgubljeni in negotovi pred lastno prihodnostjo. Posebej pa je spregovoril o otrocih in izpostavil pomen bdenja nad njihovo blaginjo in njihovim dru?benim in intelektualnim razvojem ter tudi fizi?nim, psihi?nim in duhovnim. Pri tem je opozoril na zlorabe otrok: »Ob tej prilo?nosti ne morem mol?ati pred eno najve?jih ran na?ega ?asa, ki je ?al imela povzro?itelje med razli?nimi ?lani klera. Zlorabe nad mladoletniki predstavljajo najnizkotnej?i in najzlohotnej?i zlo?in, kar jih obstaja. Neizprosno odpravijo najbolj?e, kar ?love?ka narava pridr?uje nedol?nemu, ter povzro?ajo nepopravljivo ?kodo za vse ?ivljenje.« Pape? je zagotovil, da si Sveti sede? in vsa Cerkev prizadevata boriti se in prepre?evati te zlo?ine in njihovo prikrivanje, da bi zagotovila resnico dejstev, v katera so vpletene cerkvene osebe, in da bi zadostila pravi?nosti do mladoletnikov, ki so do?iveli spolno nasilje, obte?eno ?e z zlorabo mo?i in vesti.

Fran?i?ek je izpostavil tudi nasilje nad ?enskami. Pred rano fizi?nih in psihi?nih zlorab ?ensk, je nujno pokazati na pravilne in uravnote?ene oblike odnosov, ki temeljijo na spo?tovanju in medsebojnem priznanju, kjer vsak lahko na avtenti?en na?in izrazi svojo identiteto.

Biti most med narodi in graditelji miru

Tretja karakteristika multilateralne diplomacije je biti most med narodi in graditelji miru. Pape? je med pomembnimi znamenji miru spomnil na sporazum med Etiopijo in Eritrejo ter podpisan dogovor voditeljev Ju?nega Sudana. Dodal je, da spremlja situacijo v DR Kongo. Svojo bli?ino je zagotovil trpe?im v Maliju, Nigru, Nigeriji in Kamerunu. Dodal je, da pa ima kljub dramati?nim dogodkom Afrika tudi pozitiven dinamizem, ki je del njene starodaven kulture in tradicije. Spomnil je, da v mnogih dr?avah raste mirno sobivanje med verniki razli?nih verstev ter se vlaga v skupne solidarne pobude.

Pozitivna znamenja pa po pape?evem prepri?anju prihajajo tudi s Korejskega polotoka. Spomnil je na Venezuelo in izrazil upanje, da bodo na?li re?itev za politi?no, socialno in ekonomsko krizo v dr?avi. S strani Svetega sede?a je prav tako za?eleno, da bi se ponovno za?el dialog med Izraelci in Palestinci. Izpostavil je ?e pomen pospe?evanja miru v Jemnu in Iraku.

Premisliti na?o skupno usodo

Ob koncu je pape? Fran?i?ek spregovoril ?e o ?etrtem elementu multilateralne diplomacije, ki se nana?a na ponovni premislek o na?i skupni prihodnosti. Opozoril je na ?irjenje jedrskega oro?ja in vedno ve?jega oboro?evanja s strani tako posameznikov kot dr?av. Poudaril je, da ni mogo?e ne biti zaskrbljen, ?e pomislimo na katastrofalne humanitarne in okoljske posledice, ki jih lahko povzro?i kakr?na koli uporaba jedrskih naprav. »Mednarodnim odnosom se ne more vladati z voja?ko silo, medsebojnim ustrahovanjem, razkazovanjem voja?ke opreme. Oro?ja mno?i?nega uni?enja, ?e posebej jedrska, ne proizvajajo drugega kakor varljivi ob?utek varnosti in ne morejo graditi osnove mirnega sobivanja med ?lani ?love?ke dru?ine, ki bi se morala navdihovati pri etiki solidarnosti,« je poudaril Fran?i?ek.

Ob koncu je ?e izpostavil, da premislek o na?i skupni usodi pomeni tudi premisliti odnos do na?ega planeta. Med nujnimi vpra?anji, o katerih bi mednarodna skupnost morala najdi dogovor, je skrb za okolje in podnebne spremembe, pri ?emer je spomnil na nedavno mednarodno konferenco o podnebju v Katovicah. Pape? je izrazil upanje po odlo?nej?em zavzemanju dr?av, da bi okrepile sodelovanje, ki je potrebno pri nujnem boju proti zaskrbljujo?emu pojavu globalnega segrevanja. Zemlja pripada vsem in posledice njenega izkori??anja padajo na celotno svetovno prebivalstvo, z dramati?nimi posledicami na nekaterih obmo?jih. In med temi je Amazonija, je izpostavil pape? in ?e spomnil, da bo tej temi namenjeno tudi prihodnje zasedanje ?kofovske sinode v Vatikanu.