Poslanica svetega o?eta Fran?i?ka za svetovni dan miru 2019
Poslanica svetega o?eta Fran?i?ka za svetovni dan miru 2019
DOBRA POLITIKA V SLU?BI MIRU
1. »Mir tej hi?i!«
Ko je Jezus razposlal apostole oznanjat evangelij, jim je rekel: »V katerokoli hi?o pridete, recite najprej: 'Mir tej hi?i!' In ?e bo v njej prebival miroljuben ?lovek, bo na njem po?ival va? mir; ?e pa ne, se povrne k vam« (Lk 10,5-6).
Prina?anje miru je osrednja naloga Kristusovih u?encev. Ta dar je namenjen vsem, mo?em in ?enam, ki upajo v mir sredi drame in nasilja ?love?ke zgodovine. »Hi?a«, o kateri govori Jezus, je vsaka dru?ina, vsaka skupnost, de?ela in celina v svoji edinstvenosti in zgodovini. Predvsem pa je to vsak ?lovek, brez razlike in zapostavljanja. To je tudi na?a »skupna hi?a«, na? planet, na katerega nas je Bog postavil, da na njem prebivamo, in za katerega smo dol?ni skrbeti.
To naj bo tudi moje vo??ilo ob za?etku novega leta: »Mir tej hi?i!«
2. Izzivi za dobro politiko
Mir je podoben upanju, o katerem govori pesnik Charles Péguy. Je kakor ne?en cvet, ki si prizadeva, da bi se razcvetel sredi skalovja nasilja. Vemo, da uveljavljanje mo?i za vsako ceno povzro?a zlorabe in krivice. Politika je osnovno sredstvo za oblikovanje dru?bene zavesti in ?love?kih dejavnosti, vendar pa, ?e tisti, ki se z njo ukvarjajo, tega ne razumejo kot slu?enje ?love?ki skupnosti, lahko postane sredstvo nasilja, zapostavljanja in celo uni?evanja.
Jezus pravi: »?e kdo ho?e biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem slu?abnik« (Mr 9,35). Pape? sv. Pavel VI. je poudaril: »Resno jemati politi?no urejanje – na njegovih razli?nih krajevnih, pokrajinskih, dr?avnih in ves svet obsegajo?ih podro?jih – pomeni pritrjevati nalogi ?loveka, in sicer vsakega ?loveka, da spozna, kaj je in koliko je vredna svobodna izbira, ki mu je dana na voljo, in da tako prispeva svoj dele? k uresni?evanju blaginje svojega kraja, naroda in ?love?tva« (Pavel VI., Apostolsko pismo Ob osemdesetletnici, 14. maja 1971, 46).
Dejansko je politi?na dejavnost in odgovornost stalni izziv za vse, ki sprejemajo nalogo slu?iti lastni de?eli, skrbeti za njene prebivalce in ustvarjati razmere za dostojno in pravi?no prihodnost. ?e se politika uresni?uje na temeljnem spo?tovanju ?ivljenja, svobode in ?lovekovega dostojanstva, lahko postane odli?na oblika ljubezni.
3. Ljubezen in ?love?ke kreposti, ki so potrebne za slu?bo ?lovekovih pravic in miru
Pape? Benedikt XVI. je zapisal: »K tej ljubezni je v skladu svojim poklicem in svojim vplivom v polisu poklican vsak kristjan. […] Ko prizadevanje za skupno dobro razvnema ljubezen, zmore storiti ve? kot zgolj svetno ali politi?no prizadevanje. […] Ko ?lovekovo delo na zemlji navdihuje ljubezen, prispeva k zidanju tistega vesoljnega Bo?jega mesta, h kateremu je usmerjena zgodovina ?love?ke dru?ine.« V tem na?rtu se lahko prepoznavajo vsi politiki katere koli kulturne ali verske pripadnosti, ki si skupaj prizadevajo za dobro ?love?ke dru?ine s tem, da uresni?ujejo ?love?ke kreposti, ki so del pristne politi?ne dejavnosti: pravi?nost, enakost, medsebojno spo?tovanje, iskrenost, po?tenost, zvestoba.
V tej zvezi je primerno spomniti na »blagre politikov«, ki jih je predlagal vietnamski kardinal Francois-Xavier Nguyen Van Thuan, ki je kot zvest pri?evalec za evangelij umrl leta 2002.
– Blagor politiku, ki ima mo?no zavest in globoko spoznanje svojega poslanstva.
– Blagor politiku, ?igar osebnost izra?a verodostojnost.
– Blagor politiku, ki dela za javni blagor in ne za lastno korist.
– Blagor politiku, ki je zvest.
– Blagor politiku, ki dela za edinost.
– Blagor politiku, ki si prizadeva za uresni?itev korenitih sprememb.
– Blagor politiku, ki zna poslu?ati.
– Blagor politiku, ki ne pozna strahu.
Vsak nov mandat, vsako prenehanje mandata, vsaka doba javnega ?ivljenja je prilo?nost, da se vrnemo k izviru in k dolo?bam, ki navdihujejo pravi?nost in zakonitost. Prepri?ani smo, da je pristna politika v slu?bi miru; spo?tuje in pospe?uje temeljne ?lovekove pravice, ki so hkrati vzajemne naloge, da se med sedanjimi in prihodnjimi rodovi ustvarja povezava zaupanja in priznavanja.
4. Napake politike
Poleg kreposti, ?al, tudi v politiki ne manjka napak, ki izhajajo bodisi iz osebne nesposobnosti bodisi iz pokvarjenosti okolja in ustanov. Vsem je jasno, da napake politi?nega ?ivljenja uni?ujejo verodostojnost ustanov, znotraj katerih se dogajajo, ter ?kodujejo ugledu, odlo?itvam in dejavnostim ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Te napake slabijo ideal pristne demokracije, so sramota za javno ?ivljenje in nevarne za javni mir: korupcija v svojih ne?tetih oblikah nezakonitega prila??anja javnih dobrin ali razvrednotenja oseb, zanikanje pravic, kr?itev dru?benih pravil, nezakonito bogatenje, uveljavljanje oblasti z mo?jo ali pod samovoljno pretvezo »vi?jih interesov«, te?nja po ohranjanju oblasti, ksenofobija in rasizem, zavra?anje skrbi za naravo, nedopustno izkori??anje naravnih virov zaradi neposredne koristi, preziranje tistih, ki so bili prisiljeni v izgnanstvo.
5. Dobra politika pospe?uje udele?bo mladih in zaupanje v drugega
Ko ?eli politi?na oblast zavarovati le koristi nekaterih privilegiranih posameznikov, je prihodnost ogro?ena. Mladi lahko zapadejo v malodu?je, kajti obsojeni so na ?ivljenje na obrobju dru?be in nimajo mo?nosti za udele?bo pri na?rtovanju prihodnosti. Ko pa se, nasprotno, politika konkretno zavzema za spodbujanje talentov mladih in njihove poklicanosti, ki te?ijo k uresni?enju, se mir raz?iri v zavest in na obraze. Gre za dinami?no zaupanje, s ?imer ho?emo re?i, »zaupam vate in verjamem s teboj« kot mo?nost, da skupaj delamo za skupni blagor. Politika ustvarja mir, ?e priznava darove in sposobnosti vsakega ?loveka. »Kaj je lep?ega, kot je odprta dlan? Dana nam je od Boga za darovanje in prejemanje. Bog ni hotel, da z njo ubijamo (prim. 1 Mz 4,1ss) ali povzro?amo trpljenje, marve? da ozdravljamo in pomagamo ?iveti. Poleg srca in razumnosti tudi roka lahko postane instrument dialoga.«
Vsak lahko prispeva svoj kamen?ek h graditvi skupnega doma. Pristno politi?no ?ivljenje, utemeljeno na pravu in po?tenem dialogu med subjekti, se prenavlja na prepri?anju, da vsaka ?enska in vsak mo?ki ter vsaka generacija skrivajo v sebi obljubo, ki more sprostiti nove odnosne, intelektualne, kulturne in duhovne sile. Tak?no zaupanje ni nikoli lahko, kajti ?love?ka razmerja so zapletena. Zlasti v dana?njih ?asih ?ivimo v ozra?ju nezaupanja, ki korenini v strahu pred drugim in neznanim, v bojazni, da bi izgubili lastne ugodnosti. To se ka?e, ?al, tudi v politiki, ko se oklepamo zaprtosti ali nacionalizma, ki postavlja pod vpra?aj bratstvo, katerega globalizirani svet ?e kako potrebuje. Danes bolj kot kdaj koli prej na?e skupnosti potrebujejo »delavce miru«, pristne poslance in pri?evalce Boga O?eta, ki ?eli dobro in sre?o ?love?kemu rodu.
6. Proti vojni in ?irjenju strahu
Ko se sto let po koncu prve svetovne vojne spominjamo mladih, ki so padli v voja?kih spopadih in kot civilne ?rtve, danes bolj kot v?eraj spoznavamo stra?en pouk bratomornih vojn, tega namre?, da miru ne moremo meriti zgolj z ravnovesjem mo?i in strahu. Dr?ati drugega v strahu pomeni imeti ga za predmet in zanikati njegovo dostojanstvo. To je razlog, zaradi katerega vnovi? potrjujemo, da sta stopnjevanje napetosti zaradi zastra?evanja kakor tudi nenadzorovano oboro?evanje v nasprotju z moralo in s prizadevanjem za resni?no slogo. Nasilje nad najranljivej?imi osebami prispeva k begu celih rodov, ki i??ejo mirne kraje. Ne podpiramo politi?nih govorov, ki sku?ajo migrantom naprtiti vse zlo in revnim jemljejo upanje. Treba je poudariti, da je mir utemeljen na spo?tovanju vsake osebe, kakr?na koli je njena zgodovina, na spo?tovanju pravic in skupnega dobrega, stvarstva, ki nam je zaupano, in na moralnem bogastvu, ki so nam ga zapustili prej?nji rodovi.
Prav posebej se na?a misel obra?a k otrokom, ki ?ivijo v krajih, kjer divjajo spopadi, in k vsem, ki si prizadevajo, da bi zavarovali njihovo ?ivljenje in pravice. Na svetu en otrok izmed ?estih trpi zaradi vojnega nasilja ali njegovih posledic, ?e ni celo sam vpoklican, da tudi on postane vojak ali talec oboro?enih skupin. Pri?evanja vseh, ki si prizadevajo za varovanje dostojanstva in spo?tovanja pravic otrok so zelo dragocena za prihodnost ?love?tva.
7. Velik projekt za mir
V teh dneh se spominjamo sedemdesete obletnice Splo?ne deklaracije ?lovekovih pravic, ki je bila sprejeta kmalu po koncu druge svetovne vojne. V tej zvezi se spomnimo opozorila pape?a sv. Janeza XXIII: »Ko se v ljudeh prebudi zavest njihovih pravic, tedaj ni mogo?e, da se ne bi prebudila tudi zavest pripadajo?ih dol?nosti v osebah, ki so nosilci uveljavljanja pravic kot zahtev in izra?anja njihovega dostojanstva; in v drugih ?love?kih bitjih kot naloga priznavanja istih pravic in spo?tovanja le-teh.«
Mir je dejansko sad velikega politi?nega projekta, utemeljenega na medsebojni odgovornosti in na soodvisnosti ?love?kih bitij. Je tudi izziv, ki ga moramo sprejemati dan za dnem. Mir je sad spreobrnitve srca in du?e, zato je lahko prepoznati tri nerazdru?ljive razse?nosti notranjega in ob?estvenega miru:
– mir s samim seboj, ki zavra?a nepomirljivost, jezo in nepotrpe?ljivost, ali kakor pravi sv. Fran?i?ek Sale?ki, ko priporo?a »nekaj ne?nosti do samega sebe«, da bi izkazovali tudi »nekaj ne?nosti tudi drugim«;
– mir z drugim: z dru?inskim ?lanom, prijateljem, tujcem, revnim, trpe?im …; tvegajo? sre?anje in poslu?ajo? sporo?ilo, ki ga ta prina?a;
– mir s stvarstvom v odkrivanju veli?ine Bo?jega daru in dele? na?e odgovornosti, ki jo ima vsak izmed nas kot prebivalec sveta, dr?avljan in dejavnik prihodnosti.
Politika miru, ki pozna ?love?ko krhkost in sprejema dol?nosti, se lahko vedno pridru?i duhu Magnifikata, ki ga Marija, mati Kristusa Odre?enika in kraljica miru poje v imenu vsega ?love?tva: »Od rodu do rodu traja njegovo usmiljenje njim, ki mu v strahu slu?ijo. Mo? je skazal s svojo roko, razkropil je nje, ki so napuhnjenih misli; […] spomnil se je usmiljenja, kakor je govoril na?im o?etom do Abrahama in njegovega rodu na veke« (Lk 1,50).
Iz Vatikana, 8. decembra 2018.
Fran?i?ek
