Pape?ev govor rimski kuriji o bridkostih ter radostih sveta in Cerkve
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Govor svetega o?eta Fran?i?ka med bo?i?nimi vo??ili rimski kuriji
»No? se je pomaknila naprej in dan se je pribli?al. Odvrzimo torej dela teme in nadenimo si oro?je lu?i« (Rim 13,12).
Dragi bratje in sestre, oviti v veselje in upanje, ki iz?arevata z obli?ja bo?anskega Otroka, smo se tudi letos sre?ali, da bi si izmenjali bo?i?na vo??ila, nose? v srcu vse napore in veselja sveta in Cerkve.
Resni?no iz srca vo??im svet bo?i? vam, va?im sodelavcem, vsem osebam, ki pomagajo v kuriji, pape?kim predstavnikom in sodelavcem na nunciaturah. ?elim se vam zahvaliti za va?o vsakodnevno predanost v slu?bi Svetemu sede?u, Cerkvi in Petrovemu nasledniku. Najlep?a hvala!
Dovolite mi, da izrazim prisr?no dobrodo?lico novemu namestniku dr?avnega tajni?tva, njegovi ekscelenci msgr. Edgaru Peñi Parru, ki je za?el svojo delikatno in pomembno slu?bo 15. oktobra letos. Njegov venezuelski izvor odseva katoli?kost Cerkve in potrebo po vedno ve?jem odpiranju obzorij vse do skrajnih meja zemlje. Dobrodo?li, draga ekscelenca in dobro delo ?elim!
Bo?i? je praznik, ki nas napolnjuje z veseljem ter nam daje gotovost, da ne bo nikoli noben greh ve?ji od Bo?jega usmiljenja, in da nobeno ?love?ko dejanje ne more prepre?iti zori bo?anske lu?i, da se rodi in ponovno rodi v srcih ljudi. To je praznik, ki nas vabi, da obnovimo evangeljsko prizadevanje oznanjati Kristusa, Zveli?arja sveta in lu? vesolja. Kristus namre? »svet, nedol?en in brezmade?en« (Heb 7,26), ni poznal greha (prim. 2Kor 5,21) in je pri?el samo z namenom, da zadosti za grehe ljudstva (prim. Heb 2,17), pa Cerkev, ki vsebuje v svojem naro?ju gre?nike in je zato sveta in brezmade?na ter vedno potrebna o?i??evanja, neprestano napreduje na svoji poti pokore in prenove. Cerkev »nadaljuje svoje romanje med preganjanji sveta in tola?bami Boga – med preganjanji posvetnega duha in tudi med tola?bami Bo?jega Duha - oznanja Gospodovo trpljenje in smrt, dokler ne pride (prim. 1Kor 11,26). V mo?i vstalega Gospoda pa zajema mo?, da s potrpe?ljivostjo in ljubeznijo premaguje bridkosti in te?ave, ki prihajajo bodisi od znotraj, bodisi od zunaj ter da razkriva sredi sveta z zvestobo, ?etudi ne popolno, skrivnost njega, dokler se ne bo ob koncu ?asov razodel v polni lu?i« (LG, 8).
Na osnovi trdnega prepri?anja torej, da je lu? vedno mo?nej?a od teme, bi hotel razmi?ljati z vami o lu?i, ki povezuje bo?i? – prvi prihod v poni?nosti – in paruzijo – drugi prihod v slavi – in nas potrjuje v upanju, ki nikoli ne razo?ara. Tistem upanju, od katerega je odvisno ?ivljenje vsakega od nas in vsa zgodovina Cerkve in sveta. Brez upanja bi bila Cerkev res grda.
Jezus se je dejansko rodil v dru?benopoliti?nih in verskih razmerah polnih napetosti, nemira in tema?nosti. Njegovo rojstvo, ki je bilo po eni strani pri?akovano, po drugi strani pa zavrnjeno, povzame bo?ansko logiko, ki se ne ustavi pred zlom, ?e ve?, korenito in postopno ga spremenja v dobro, pa tudi logiko zla, ki pretvarja celo dobro v zlo, da zapelje ?love?tvo v obup in temo ter da le-to tam tudi ostane: »In lu? sveti v temi, a tema je ni sprejela« (Jn 1,5).
Pa vendar nas vsako leto bo?i? spominja, da Bo?je zveli?anje, zastonjsko podarjeno celotnemu ?love?tvu, Cerkvi in ?e posebej nam, posve?enim osebam, ne deluje brez na?e volje, brez na?ega sodelovanja, brez na?e svobode, brez na?ega vsakodnevnega prizadevanja. Zveli?anje je dar, – to je res – torej dar, ki mora biti sprejet, ohranjen in mora roditi sadove (prim. Mt 25,14-30). Biti kristjani, na splo?no in za nas ?e posebej, torej biti od Gospoda maziljeni, posve?eni, ne pomeni obna?ati se kot krog privilegirancev, ki mislijo, da imajo Boga v ?epu, temve? kot osebe, ki vedo, da so od Gospoda ljubljene, ne glede na to, da smo gre?niki in tega nevredni. Posve?eni niso ni? drugega kot slu?abniki v Gospodovem vinogradu, ki morajo dati ob svojem ?asu letino in izkupi?ek Gospodarju vinograda (prim. Mt 20,1-16).
Sveto pismo in zgodovina Cerkve nam dajeta dokaze, da ve?krat celo isti izbranci za?nejo med potjo razmi?ljati, verjeti in se obna?ati kot gospodarji in ne kot koristniki zveli?anja, kot nadzorniki Bo?jih skrivnosti in ne kot poni?ni delivci, kot Bo?ji cariniki in ne kot slu?abniki njim zaupane ?rede.
Ve?krat se – zaradi prevelike ali slabo usmerjene gore?nosti – namesto, da se hodi za Bogom, postavi pred Njega, kot Peter, ki je kritiziral U?itelja in si tako prislu?il najhuj?o grajo, ki jo je Kristus kdaj namenil ?loveku: »Za menoj, satan, ker ne misli? na to, kar je Bo?je, ampak na to, kar je ?love?ko!« (Mr 8,33).
Dragi bratje in sestre,
v razburkanem svetu je letos barka Cerkve ?ivela in ?ivi te?ke trenutke, saj so jo napadli viharji in orkani. Veliko jih je bilo, ki so navidezno spe?ega U?itelja spra?evali: »U?itelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?« (Mr 4,38). Drugi, osupli zaradi novic, so za?eli izgubljati zaupanje vanjo in jo zapu??ati; ?e drugi so zaradi strahu, koristi ali drugih namenov sku?ali tol?i po njenem telesu ter ji zadajati rane; spet drugi ne skrivajo svojega zadovoljstva, ko jo vidijo tako pretreseno; ?tevilni pa se jo ?e naprej oprijemajo v gotovosti, da je »peklenska vrata ne bodo premagala« (Mt 16,18).
Medtem pa Kristusova Nevesta nadaljuje s svojim romanjem med radostmi in bridkostmi, med uspehi in zunanjimi ter notranjimi te?avami. Seveda ostajajo notranje te?ave, ki so najbolj bole?e in najbolj razdiralne.
Bridkosti
Bridkosti je veliko. Koliko migrantov, prisiljenih zapustiti domovino in tvegati ?ivljenje, sre?a smrt, koliko jih pre?ivi, a naletijo na zaprta vrata in na svoje ?love?ke brate, zaposlene z osvajanjem politike in oblasti. Koliko strahu in predsodkov! Koliko oseb in koliko otrok vsak dan umre zaradi pomanjkanja vode, hrane in zdravil! Kolik?na rev??ina in beda! Koliko nasilja nad slabotnimi in nad ?enskami! Koliko scenarijev napovedanih in nenapovedanih vojn je! Koliko nedol?ne krvi je vsak dan prelite! Kolik?na ne?love?kost in krutost nas z vseh strani obkro?ata! Koliko oseb je ?e tudi danes sistemati?no mu?enih na policijskih postajah, zaporih in v begunskih tabori??ih po razli?nih predelih sveta!
Dejansko pa ?ivimo tudi novo obdobje mu?encev. Zdi se, da se kruto in stra?no preganjanje v rimskem cesarstvu ?e ni kon?alo. Vedno znova se porajajo novi Neroni, ki morijo vernike samo zaradi njihove vere v Kristusa. Mno?ijo se nove ekstremisti?ne skupine, katerih tar?a so cerkve, bogoslu?ni prostori, posve?eni slu?abniki in preprosti verniki. Novi in stari krogi ter tajna zdru?enja ?e vedno ?ivijo na ra?un sovra?tva in sovra?nosti do Kristusa, Cerkve in vernikov. Koliko kristjanov ?e danes ?ivi pod te?o preganjanj, potiskanja na rob, diskriminacije in krivic po ?tevilnih predelih sveta! Vendar pa kljub vsemu ?e vedno pogumno objemajo smrt, da ne bi zatajili Kristusa. Kako te?ko je tudi danes ?iveti svobodno vero po ?tevilnih delih sveta, kjer manjkata verska svoboda in svoboda vesti.
Po drugi strani pa nam juna?ki zgled mu?encev ter ?tevilnih dobrih samarijanov, torej mladih, dru?in, karitativnih gibanj in prostovoljcev ter ?tevilnih vernikov in posve?enih oseb, ne pusti, da bi pozabili na proti-pri?evanja in pohuj?anja nekaterih sinov in slu?abnikov Cerkve.
Omejil se bom samo na dve: na rane zlorab in nezvestobe.
Cerkev si ?e ve? let prizadeva izkoreniniti zlo zlorab, ki vpije po ma??evanju h Gospodu, k Bogu, ki nikoli ne pozabi pre?ivetega trpljenja svojih najmanj?ih zaradi klerikov in posve?enih oseb, torej zlorab oblasti, vesti in spolnih zlorab.
Rane zlorab
Ko pomislim na ta bole? argument, mi pride na misel podoba kralja Davida, »maziljenega od Boga« (prim. 1Sam 16,13; 2Sam 11-12). On, iz katerega potomstva je pri?lo Bo?je Dete, imenovano tudi »Davidov sin«, kljub temu, da je bil izbran, bil kralj in od Gospoda maziljen, je storil trojni greh, skupaj torej tri te?ke zlorabe: spolno zlorabo, zlorabo oblasti in vesti. Tri razli?ne zlorabe, ki se stikajo in prepletajo.
Zgodba se za?enja, kot vemo, ko je kralj, ?eprav izveden v vojskovanju, ostal doma in lenaril, namesto da bi ?el v sredi Bo?jega ljudstva v boj. David je zaradi udobnosti in z namenom izkoristil to, da je kralj (zloraba oblasti). Ko se kot maziljenec prepusti udobnosti, se za?ne neustavljiv moralni propad in propad vesti. V tak?nem kontekstu vidi s terase kraljeve pala?e Betsabejo, ?eno Hetejca Urija, ki se je kopala in je za?util privla?nost (prim. 2Sam 11. Poslal jo je poklicati in se je zdru?il z njo (naslednja zloraba oblasti, ki pa je ?e spolna zloraba). Tako je zlorabil poro?eno ?eno ter samo in da bi prikril svoj greh, je domov poklical Urija in ga zaman sku?al prepri?ati, da bi pre?ivel no? s svojo ?eno. Zatem je naro?il poveljniku vojske, naj v bitki izpostavi Urija gotovi smrti (ponovna zloraba oblasti in zloraba vesti). Veriga greha se je razlezla kot oljni made? in je hitro postala korupcijska mre?a. On pa je ostal doma in lenaril.
Iz isker lenobnosti in pohotnosti in iz tega, »da se zmanj?a stra?o«, se za?enja peklenska veriga te?kih grehov: pre?u?tvo, la? in umor. Domi?ljujo? si, da je kralj in da lahko dela vse in dose?e vse, sku?a David prevarati Betsabejinega mo?a, ljudi, samega sebe in celo Boga. Kralj je zanemaril svoj odnos z Bogom, prekr?il je Bo?je zapovedi, ranil svojo moralno neokrnjenost in ni pri tem niti ?util krivde. Maziljenec je nadaljeval z izvajanjem svojega poslanstva, kot da ni ni?. Edino, kar je bilo zanj pomembno je, da ohrani svojo podobo in svoj videz. »Kajti tisti, ki se ne zavedajo, da so storili te?ke stvari proti Bo?ji postavi, se lahko prepustijo neke vrste omami ali otopelosti. Glede na to, da ne najdejo ni?, kar bi si lahko o?itali, ne opazijo tiste mla?nosti, ki po?asi prevzame njihovo duhovno ?ivljenje in kon?ajo tako, da se iz?rpajo in postanejo pokvarjeni (Gaudete et exsultate, 164). Iz gre?nikov postanejo pokvarjenci.
Tudi danes so mnogi »Gospodovi maziljenci«, posve?eni mo?je, ki zlorabljajo slabotne tako, da izkoristijo svojo moralno mo? in prepri?ljivost. Po?enjajo gnusobe in nadaljujejo z izvajanjem svojega poslanstva, kot da ni ni?. Ne bojijo se Boga ali njegove sodbe, bojijo pa se le tega, da bi jih odkrili in razkrinkali. Ti posve?eni slu?abniki trgajo telo Cerkve tako, da povzro?ajo ?kandale in spravljajo na slab glas zveli?avno poslanstvo Cerkve ter po?rtvovalnost ?tevilnih svojih sobratov.
Tudi danes, dragi bratje in sestre, ?tevilni Davidi, ne da bi trenili z o?mi, vstopijo v korupcijsko mre?o, izdajo Boga, njegove zapovedi, svojo poklicanost, Cerkev, Bo?je ljudstvo ter zaupanje malih in njihovih doma?ih. Pogosto za pretirano prijaznostjo, brezhibno delavnostjo in angelskim obrazom, nesramno skrivajo krvolo?nega volka, ki je pripravljen po?irati nedol?ne du?e.
Grehi in zlo?ini posve?enih oseb postanejo ?e tema?nej?i z nezvestobo in sramoto ter mali?ijo obli?je Cerkve in ru?ijo njeno kredibilnost. Dejansko je Cerkev skupaj s svojimi zvestimi sinovi ?rtev te nezvestobe in teh pravih in resni?nih »kaznivih dejanj«.
Dragi bratje in sestre, naj bo jasno, da se Cerkev pred tak?nimi gnusnostmi ne bo obotavljala narediti vse potrebno, da izro?i roki pravice vsakega, ki je storil tak?ne zlo?ine. Cerkev ne bo nikoli sku?ala »pomesti pod preprogo« ali podcenjevati nobenega takega primera. O?itno je, da so v preteklosti nekateri odgovorni zaradi lahkomiselnosti, nezaupljivosti, nepripravljenosti, neizku?enosti – preteklost moramo namre? soditi z hermenevtiko preteklosti – ali zaradi duhovne in ?love?ke plitkosti obravnavali ?tevilne primere brez dol?ne resnosti in nujnosti. To se ne sme nikoli ve? zgoditi. To je izbira in odlo?itev vse Cerkve.
Prihodnjega februarja bo Cerkev potrdila svojo odlo?no voljo, da z vso svojo mo?jo nadaljuje po poti o?i??evanja. Cerkev se bo vpra?ala, poslu?ujo? se tudi izvedencev, kako za??ititi otroke; kako se izogniti tak?nim zlo?inom, kako zdraviti in vklju?evati ?rtve; kako okrepiti formacijo po semeni??ih. Sku?ala bo preoblikovati storjene napake v prilo?nosti, kako izkoreniniti to rano ne samo iz telesa Cerkve, ampak tudi iz telesa dru?be. Kajti, ?e je ta stra?na nesre?a zadela nekatere posve?ene slu?abnike, se je za vpra?ati, koliko mora ?e biti globoko zakoreninjena v na?i dru?bi in v na?ih dru?inah? Cerkev se torej ne bo omejila samo na zdravljenje same sebe, ampak se bo sku?ala soo?iti s tem zlom, ki povzro?a po?asno smrt ?tevilnih oseb tako na moralnem, du?evnem in ?love?kem nivoju.
Dragi bratje in sestre, ko se govori o tej rani znotraj Cerkve, se vnema gonja proti nekaterim medijskim delavcem, obto?ujo? jih, da zanemarjajo veliko ve?ino primerov zlorab, ki jih niso storili kleriki Cerkve – statistke govorijo o ve? kot 95% - obto?ujo? jih namernega dajanja napa?ne podobe, kakor da je to prizadelo samo katoli?ko Cerkev. Nasprotno pa se jaz ?elim ?ivo zahvaliti tistim medijskim delavcem, ki so ostali po?teni in objektivni in ki so sku?ali razkrinkati te volkove ter dati glas ?rtvam. Tudi ?e bi ?lo za en sam primer zlorabe, – ki ?e sam po sebi predstavlja po?astnost – Cerkev zahteva, da se ne mol?i in da se ga da objektivno na dan, saj je najve?je pohuj?anje v tej materiji, da se prikriva resnica.
Vse spomnimo, da je samo zaradi sre?anja s prerokom Natanom David razumel te?o svojega greha. Danes potrebujemo nove Natane, da pomagajo ?tevilnim Davidom prebuditi se iz hinavskega in pokvarjenega ?ivljenja. Prosim vas, pomagajmo sveti materi Cerkvi pri njeni te?ki nalogi, torej da prepozna tiste prave primere in jih lo?i od tistih la?nih, obto?b od obrekovanja, tihe jeze od namigovanja, govoric od opravljanja. To je zelo te?ka naloga, saj se resni?ni krivci znajo skrbno skriti do take mere, da ?tevilne ?ene, matere in sestre, ne uspejo prepoznati tega v najbli?jih osebah: mo?eh, botrih, dedkih, stricih, bratih, bli?njih, u?iteljih... Pa tudi ?rtve, ki so jih njihovi roparji skrbno izbrali, imajo raje molk in celo zaradi strahu postanejo podvr?ene sramu in grozi, da bodo zavr?ene.
Vsem, ki zlorabljajo mladoletne, ho?em re?i: spreobrnite se in izro?ite se ?love?ki roki pravice ter se pripravite na bo?jo roko pravice tako, da se spomnite na Kristusove besede: »Kdor pohuj?a enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja. Gorje svetu zaradi pohuj?anj! Pohuj?anja sicer morajo priti, toda gorje ?loveku, po katerem pride pohuj?anje!« (Mt 18,6-7).
Bridkost nezvestobe
Dragi bratje in sestre, sedaj pa mi dovolite, da spregovorim ?e o drugi bridkosti, to je o bridkosti nezvestobe tistih, ki izdajo svojo poklicanost, svojo zaprisego, svoje poslanstvo, svoje posve?enje Bogu in Cerkvi; tistih, ki se skrivajo za dobrimi nameni, da bi zabodli svoje brate in sejali ljuljko, razdor in zbeganost; osebe, ki vedno najdejo utemeljitve, celo logi?ne in celo duhovne, da bi nemoteno nadaljevali po poti pogube.
To ni neka novost v zgodovini Cerkve. Sv. Avgu?tin, ko govori o dobri p?enici in o ljuljki zatrjuje: »Morda verjamete, bratje moji, da se ljuljka ne more povzpeti celo do ?kofovske stolice? Morda verjamete, da je le-ta samo v ni?jih slojih in je ni v vi?jih? Nebo bi hotelo, da mi ne bi bili ljuljka! Tudi na ?kofovskih stolicah je p?enica in je ljuljka; in med raznimi skupnostmi vernikov je p?enica in je ljuljka« (Sermo 73,4: PL 38,472).
Te besede sv. Avgu?tina nas spodbujajo, da se spomnimo pregovora: »pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni«; ter nam pomagajo razumeti, da je Sku?njavec, Veliki to?nik, tisti, ki lo?uje, seje spor, podtika sovra?tvo, prepri?uje sinove in jih pelje v dvom.
V resnici, v resnici se za temi sejalci ljuljke skoraj vedno nahaja trideset srebrnikov. V tem nas Davidova podoba pripelje do podobe Juda I?karijota, ?e enega, ki je bil od Gospoda izbran in je prodal ter izro?il v smrt svojega u?itelja. Gre?nik David in Juda I?karijot bosta vedno navzo?a v Cerkvi, saj predstavljata slabost, ki je del tega, da smo ljudje. Sta podobi grehov in zlo?inov, storjenih s strani izbranih in posve?enih oseb. Enaki v te?i greha, se pa vendarle razlikujeta v spreobrnjenju. David se je pokesal ter se zanesel na Bo?je usmiljenje, medtem ko je Juda storil samomor.
Vsi mi torej, da bi zasvetila Kristusova lu?, imamo dol?nost, da se borimo proti vsaki duhovni pokvarjenosti, ki je huj?a od padca gre?nika, saj gre za lagodno in samozadostno slepoto, kjer na koncu vse postane dovoljeno, torej varanje, obrekovanje, sebi?nost in toliko prefinjenih oblik samov?e?nosti, saj se »sam Satan dela angela lu?i« (2Kor 11,14).Tako je Salomon kon?al svoje dni, medtem ko je velik gre?nik David znal prebroditi svojo bedo« (Gaudete et exsultate 165).
Preidimo k radostim
Veliko jih je bilo letos, kot naprimer dobro uspela sinoda posve?ena mladim, o kateri je spregovoril kardinal dekan. Do sedaj narejeni koraki reforme (rimske) kurije. Mnogi se spra?ujejo, kdaj se bo kon?ala? Nikoli se ne bo kon?ala, toda koraki so dobri. Od teh korakov naprimer: delo na raz?i??evanju in transparentnosti ekonomije; hvalevredna do sedaj udejanjena prizadevanja Urada generalnega revizorja in Informacijsko finan?ne oblasti; dose?eni dobri rezultati In?tituta za verske ustanove; nova zakonodaja Dr?ave mesta Vatikan; odlok o delu v Vatikanu in ?tevilne druge manj vidne uresni?itve. Kot radost se spomnimo na nove bla?ene in svete, ki so »dragoceni kamni«, ki krasijo obli?je Cerkve in iz?arevajo v svet upanje, vero in lu?. Na tem mestu je potrebno omeniti 19 al?irskih mu?encev: »Devetnajst ?ivljenj darovanih za Kristusa, za njegov evangelij in za al?irsko ljudstvo, so zgledi obi?ajne svetosti, svetosti 'sosednjih vrat'«; zatem veliko ?tevilo vernikov, ki vsako leto prejmejo krst in pomladijo vedno rodovitno mater Cerkev; in ?tevilni otroci, ki se vrnejo spet domov in ponovno objamejo vero in kr??ansko ?ivljenje; dru?ine in star?i, ki z vso resnostjo ?ivijo vero in jo vsakodnevno preko veselja svoje ljubezni posredujejo svojim otrokom; pri?evanje ?tevilnih mladih, ki pogumno izberejo posve?eno ?ivljenje in duhovni?tvo.
Pravi vzrok za veselje je tudi veliko ?tevilo posve?enih, (tako mo?kih kot ?ensk), ?kofov in duhovnikov, ki vsakodnevno ?ivijo svojo poklicanost v zvestobi, ti?ini, svetosti in samozatajevanju. So osebe, ki s svojim pri?evanjem vere, ljubezni in dejavne ljubezni razsvetljujejo temino ?love?tva. Osebe, ki potrpe?ljivo delajo iz ljubezni do Kristusa in njegovega evangelija, za revne, zatirane in zadnje, ne da bi pri tem iskali objavo na prvih straneh ?asopisov ali pa bi zasedli prve sede?e. Osebe, ki pustijo vse in ponudijo svoje ?ivljenje zato, da prina?ajo lu? vere tja, kjer je Kristus zapu??en, ?ejen, la?en, zaprt ali nag (prim. Mt 25,31-46). ?e posebej pa mislim na ?upnike, ki vsak dan nudijo dober zgled Bo?jemu ljudstvu, torej na duhovnike, ki so blizu dru?inam, poznajo vsa njihova imena in ?ivijo svoje ?ivljenje v preprostosti, veri, gore?nosti, svetosti in dejavni ljubezni. Osebe, ki jih mno?i?na ob?ila pozabljajo, a brez njih bi kraljevala tema.
Bo?i?no vo??ilo
Dragi bratje in sestre, ko sem govoril o lu?i, o bridkostih, o Davidu in Judu, sem hotel izpostaviti vrednost zavedanja, ki se mora s strani tistih, ki v strukturah cerkvenega in posve?enega ?ivljenja izvajajo slu?bo oblasti, spremeniti v dol?nost budnosti in varovanja. Dejansko mo? katerekoli institucije ni v tem, da jo sestavljajo popolni ljudje, (kar je nemogo?e), temve? v njeni volji po nenehnem pre?i??evanju; v njeni sposobnosti, da poni?no prizna napake in jih tudi popravi; v njeni sposobnosti ponovno vstati iz padca; da vidi lu? bo?i?a, ki izhaja iz betlehemskih jaslic, gre skozi zgodovino in pride vse do paruzije (ponovnega prihoda).
Potrebno je torej odpreti na?e srce resni?ni lu?i, Jezusu Kristusu: lu?i, ki lahko razsvetli ?ivljenje in spremeni na?e temine v svetlobo; lu? dobrega, ki premaga zlo; lu? ljubezni, ki preraste sovra?tvo; lu? ?ivljenja, ki porazi smrt; bo?ansko lu?, ki spremeni v lu? vse (stvari) in vse (ljudi); lu? na?ega Boga, ubogega in bogatega, usmiljenega in pravi?nega, navzo?ega in skritega, majhnega in velikega.
Spomnimo se ?udovitih besed sv. Makarija Velikega, egiptovskega pu??avskega o?eta iz 4. stoletja, ki je, ko je govoril o bo?i?u, zatrdil: »Bog je postal otrok! Nedostopni in neustvarjeni, je v svoji nepredstavljivi dobroti prevzel telo in je postal otrok. V svoji dobroti se je spustil iz svoje slave. Nih?e v nebesih in nih?e na zemlji ne more razumeti veli?ine Boga in nih?e v nebesih in na zemlji ne more razumeti, kako je Bog postal reven in majhen za revne in majhne.«
Spomnimo se, da je bo?i? praznik »velikega Boga, ki postane majhen in v svoji majhnosti ne neha biti velik. V tej veliki dialektiki je velik majhen; v tem je Bo?ja ne?nost. Bo?ja ne?nost, je tista beseda, ki jo posvetnost sku?a izbrisati iz slovarja. Bog, ki je velik, postane majhen, in ki je velik nenehno postaja majhen.«
Bo?i? nam vsako leto podarja gotovost, da Bo?ja lu? ?e naprej sveti, navkljub na?i ?love?ki rev??ini; gotovost, da bo Cerkev iz?la iz te stiske ?e lep?a, o?i??ena in sijo?a. Kajti vsi grehi, padci in zlo, ki so ga povzro?ili nekateri sinovi Cerkve, ne morejo nikoli zatemniti lepote njenega obraza, ?e ve?, z gotovostjo potrjujejo, da njena mo? ni v nas, temve? je predvsem v Jezusu Kristusu, Zveli?arju sveta in Lu?i vesolja, ki jo ljubi in je zanjo, svojo nevesto, dal svoje ?ivljenje. Bo?i? potrjuje, da vso te?ko zlo, ki so ga povzro?ili nekateri, ne more zatemniti vsega dobrega, kar Cerkev zastonjsko po?ne na svetu. Bo?i? zagotavlja, da je resni?na mo? Cerke in na?ega vsakodnevnega dela, - ve?krat skritega, kot je delo v kuriji, kjer so svetniki! – ve?krat skritega, je v Svetem Duhu, ki jo vodi in varuje skozi stoletja in spreminja celo grehe v prilo?nost odpu??anja, padce v prilo?nosti za prenovo, zlo v prilo?nost za o?i??enje in zmago.
Najlep?a hvala in blagoslovljen bo?i? vsem!
