Pape?eva kateheza: Spo?tovati star?e, nikoli jih ?aliti
Andreja ?ervek - Vatikan
Hebrejski izraz za spo?tovanje nakazuje ?ast, vrednost, te?o, trdnost neke stvarnosti. Ne gre za vpra?anje zunanjih izrazov, ampak za resnico. Spo?tovati Boga v spisih pomeni priznati njegovo stvarnost, ra?unati na njegovo navzo?nost, kar se izra?a tudi z obredi, predvsem pa pomeni Bogu dati v ?ivljenju pravo mesto. Kot je dejal sveti o?e, »spo?tovati o?eta in mater torej pomeni priznati njuno pomembnost tudi s konkretnimi dejanji, ki izra?ajo predanost, naklonjenost in skrb«.
Spo?tovanje star?ev – sre?no ?ivljenje
Po pape?evih besedah pa ne gre samo za to. ?etrta zapoved ima posebno zna?ilnost: vsebuje namre? posledico. Pravi: »Spo?tuj o?eta in mater, kakor ti je zapovedal Gospod, tvoj Bog, da se podalj?ajo tvoji dnevi in da ti bo dobro na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog« (5 Mz 5,16). Spo?tovanje star?ev vodi v dolgo in sre?no ?ivljenje. Beseda sre?a se v Dekalogu pojavi samo v povezavi z odnosom s star?i.
Otro?tvo zaznamuje vse ?ivljenje
Ta ve?tiso?letna modrost govori o tem, kar so ?love?ke znanosti znale ugotoviti ?ele pred slabim stoletjem. In to je, da otro?tvo zaznamuje vse ?ivljenje. V?asih lahko z lahkoto vidimo, ?e je nekdo odra??al v zdravem in uravnote?enem okolju. In prav tako, ali oseba prihaja iz izku?nje zapu??enosti in nasilja. Na?e otro?tvo je kakor neizbrisno ?rnilo, izra?a se v okusih, v na?inih obstajanja, tudi v poskusih, da bi skrili rane svojega izvora.
?eprav otro?tvo ni sre?no, je otrok lahko sre?en
?etrta zapoved pa pravi ?e nekaj ve?. Ne govori o dobroti star?ev, ne zahteva, naj so o?etje in matere popolni. Govori o dr?i otrok, pri tem pa pu??a ob strani zasluge star?ev. Pove nekaj izjemnega in osvobajajo?ega: ?etudi niso vsi star?i dobri in niso vsa otro?tva vesela, so vsi otroci lahko sre?ni, kajti dosega izpolnjenega in sre?nega ?ivljenja je odvisna od prave hvale?nosti do tistega, ki ga je dal na svet.
Pomislimo, kako zelo je lahko ta zapoved konstruktivna za mnoge mlade, ki prihajajo iz bole?ih zgodb, in za vse tiste, ki so v mladosti trpeli. Mnogi svetniki in mnogi kristjani so po bole?em otro?tvu ?iveli svetlo ?ivljenje, kajti zahvaljujo? Jezusu Kristusu so se spravili z ?ivljenjem. Pape? je spomnil na mladega Sulprizia, ki bo prihodnji mesec razgla?en za svetnika. Pri devetnajstih letih je kon?al svoje ?ivljenje, spravljen z mnogimi bole?inami. Njegovo srce je bilo mirno in nikoli ni zanikal svojih star?ev. Pomislimo na svetega Kamila de Lellisa, ki je iz neurejenega otro?tva zgradil ?ivljenje ljubezni in slu?enja. Spomnimo se svete Jo?efine Bakhite, ki je odra??ala v stra?nem su?enjstvu, ali bla?enega Karla Gnocchija, sirote in reve?a. Pape? je navedel ?e svetega Janeza Pavla II., ki je bil v ne?nih letih zaznamovan z izgubo matere.
Bog nas pripravlja na ?ivljenje njegovih otrok
?lovek, ne glede iz kak?ne zgodbe prihaja, iz te ?etrte zapovedi dobi smernico, ki vodi h Kristusu. »V njem se namre? razodeva resni?ni O?e, ki nam ponuja ponovno rojstvo od zgoraj (glej Jn 3,3-8). Uganke na?ega ?ivljenja se razsvetlijo, kadar odkrijemo, da nas Bog od vedno pripravlja na ?ivljenje njegovih otrok, kjer je vsako dejanje poslanstvo, prejeto od njega,« je izpostavil Fran?i?ek.
Nikoli ?aliti mame ali o?eta
Na?e rane za?nejo biti zmo?nosti, ko po milosti odkrijemo, da dejanska uganka ni »zakaj?«, ampak »za koga?«. Za koga se mi je to zgodilo? Za kak?no dejanje me je Bog koval skozi mojo zgodbo? Tako se vse spremeni, vse postane dragoceno, vse postane konstruktivno. »Tako lahko za?nemo spo?tovati svoje star?e s svobodo odraslih otrok in z usmiljenim sprejemanjem njihovih omejitev,« je dejal pape? Fran?i?ek in povzel: »Spo?tovati star?e, saj so nam dali ?ivljenje. ?e si se oddaljil od svojih star?ev, potrudi se in se vrni k njim, morda so ?e ostareli.« Opozoril je, da obstaja navada grdega govorjenja in kletvic, ki se nana?ajo na star?e drugih ter pozval, naj nikoli ne ?alimo star?ev drugih oseb: »Mame se nikoli ne ?ali! Nikoli ?aliti o?eta. Nikoli!« Pozval je, naj vsak v sebi sklene, da ne bo nikoli ?alil mame ali o?eta koga drugega. Dali so jim namre? ?ivljenje in se jih ne sem ?aliti.
»To ?udovito ?ivljenje nam je podarjeno, ni nam vsiljeno. Preroditi se v Kristusu je milost, ki jo svobodno sprejmemo (glej Jn 1,11-13), in je zaklad na?ega krsta, v katerem je po delovanju Svetega Duha en sam na? O?e, tisti, ki je v nebesih (glej Mt 23,9; 1 Kor 8,6; Ef 4,6),« je ?e dejal pape? ob koncu kateheze.
