Pape? Fran?i?ek mladim Estoncem: Ljubezen ni mrtva
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Vedno je lepo zbrati se skupaj, podeliti pri?evanja ?ivljenja, izre?i to, kar mislimo in ho?emo. Zelo lepo je biti skupaj nam, ki verujemo v Jezusa Kristusa. Ta sre?anja uresni?ujejo Jezusove sanje med zadnjo ve?erjo: »Da bi bili vsi eno,… da bo svet veroval« (Jn 17,21). ?e se potrudimo gledati se kot romarji, ki hodijo skupaj, se bomo nau?ili z zaupanjem odpreti srce sopotniku, brez sumni?enja, brez nezaupanja, gledajo? le to, kar v resnici i??emo, torej mir pred obli?jem edinega Boga. In kakor je mir obrtni?ko delo, je imeti zaupanje v drugega tudi obrtni?ko delo in vir sre?e: »Blagor delavcem za mir« (Mt 5,39). Te poti pa ne bomo prehodili samo z verniki, ampak z vsemi. Vsakdo nam lahko kaj re?e. Vsi imamo kaj za re?i.
Napis v apsidi cerkve
Velika slika, ki se nahaja v apsidi te cerkve, vsebuje stavek iz evangelija sv. Mateja: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni in jaz vam bom dal, da se boste spo?ili« (Mt 11,28). Vi, mladi kristjani se boste lahko identificirali z nekaterimi elementi tega evangeljskega odlomka.
Jezusove to?be
V pripovedih, ki so pred tem, nam Matej pravi, da se za?nejo Jezusu nabirati razo?aranja. Najprej se prito?uje, da tistim, na katere se obra?a, ni ni? v redu (prim. Mt 11,16-19). Vam mladim se pogosto zgodi, da odrasli okoli vas ne vedo kaj ho?ejo ali pri?akujejo od vas; ali ko vas vidijo preve? sre?ne, dvomijo; in ?e vas vidijo zaskrbljene, zrelativizirajo to, kar se vam dogaja. V posvetovanjih pred sinodo, ki jo bomo v kratkem obhajali in med katero bomo razmi?ljali o mladih, mnogi med vami prosijo, da bi vas kdo spremljal in bi vas brez obsojanja razumel ter da bi vas znal poslu?ati, kakor tudi odgovoriti na va?a vpra?anja. Na?e kr??anske cerkve, ?e smem tako re?i – in jaz bi tudi rekel, vsak institucionalno organiziran verski proces – nosijo za sabo dr?e, s katerimi je bilo za nas la?je govoriti, svetovati, predlagati iz lastne izku?nje, bolj kot pa poslu?ati, pustiti se vpra?ati in razsvetliti od tega, kar vi ?ivite. Mnogokrat, mnogokrat se kr??anske skupnosti, ne da bi se zavedale, zaprejo in ne sli?ijo va?ega nemira. Vemo namre?, da vi ho?ete in pri?akujete, da bi vas spremljali »ne togi sodniki, niti ne »prepla?en in ?ezmerno za??itni?ki star?, ki ustvarja odvisnost, temve? nekdo, ki se ne boji lastne slabosti in ki zna storiti tako, da zasveti zaklad v lon?eni posodi, ki ga varuje v svoji notranjosti (prim. 2Kor 4,7). Danes vam ?elim re?i, da ho?emo z vami jokati, ?e jokate, spremljati z aplavzi ter s smehom va?e veselje in vam pomagati ?iveti hojo za Gospodom. Vi, fantje in dekleta, mladi to vedite, da ko je kr??anska skupnost res kr??anska, se ne gre prozelitizma. Samo poslu?a, sprejema, spremlja in se poda skupaj na pot, vendar ne vsiljuje.
Jezus pa to?i tudi ?ez mesta, ki jih je obiskal, saj je v njih storil ve? ?ude?ev in za njih ohranil ve? dr? ne?nosti in bli?ine. Ob?aluje njihovo pomanjkanje ?uta za zavedanje, da je bila sprememba, ki jo je pri?el predlagati, nujna, ni mogla ?akati. Rekel je celo, da so bolj trdoglava in slepa kot Sodoma ( prim. Mt 11,20-24). Ko se mi odrasli zapremo pred neko resni?nostjo, ki je ?e dejstvo, nam odkrito re?ete: »A je ne vidite?« In nekateri bolj smeli imajo pogum re?i: »A ne opazite, da vas nih?e ve? ne poslu?a, niti vam verjame?« Resni?no je potrebno spreobrniti se za odkritje, da je potrebno za biti ob va?i strani, spremeniti mnoge situacije, skratka tiste, ki vas odvra?ajo.
Kako mladi vidijo Cerkev
Vemo, – kot ste nam rekli – da nas ?tevilni mladi ne vpra?ajo ve? ni?, saj nas nimajo za pomenljive sogovornike glede svojega bivanja. Grozno je, ko se neka cerkev, neka skupnost obna?a tako, da mladi verjamejo: »Ti pa mi ne bodo povedali ni?, kar bi bilo koristno za moje ?ivljenje.« ?e ve?, nekateri jasno prosijo, naj jih pustimo pri miru, saj ?utijo navzo?nost Cerkve kot nekaj nadle?nega in dra?e?ega. Res je tako. Ogor?eni so nad spolnimi in ekonomskimi ?kandali, za katere ne vidijo neke jasne obsodbe; nad tem, da ne znamo zaradi nepripravljenosti primerno razlagati ?ivljenje in ob?utljivost mladih; ali pa preprosto nad pasivno vlogo, ki jim jo dodeljujemo. To so nekatere va?e zahteve. Ho?emo na njih odgovoriti, ho?emo biti, kot vi sami pravite, pristna, gostoljubna, po?tena, privla?na, komunikativna, dosegljiva, vesela in interaktivna skupnost, torej skupnost, ki se ne boji. Strahovi nas zapirajo. Strahovi nas silijo, da postanemo prozeliti. Bratstvo pa je nekaj drugega, saj je odprto srce in bratski objem.
Kjer je Jezus, tam je ?ivljenje
Preden je pri?el do tega evangeljskega besedila, ki je v tem sveti??u, je Jezus povzdignil hvalnico O?etu. To pa je storil zato, ker se je zavedal, da so tisti, ki razumejo osrednje sporo?ilo in njega samega, mali, torej tisti, ki imajo preprosto, odprto du?o. Ko vas vidim tako zbrane skupaj peti, se z ob?udovanjem pridru?ujem Jezusovim besedam, saj vi, kljub na?emu pomanjkljivemu pri?evanju nadaljujete z odkrivanjem Jezusa znotraj na?ih skupnosti. Kajti vemo, kjer je Jezus, tam je vedno prenova, je vedno prilo?nost za spreobrnjenje, da pustimo za sabo vse to, kar nas lo?uje od Njega ter od na?ih bratov. Kjer je Jezus, tam ima ?ivljenje vedno okus Svetega Duha. Vi tukaj danes, ste uresni?itev tega Jezusovega ?ude?a.
Ljubezen je mrtva…
Sedaj ponovno recimo: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni in jaz vam bom dal, da se boste spo?ili« (Mt 11,28). Toda recimo to prepri?ani, da kljub na?im omejitvam, na?i razdeljenosti, je Jezus ?e vedno vzrok za to, da smo tu. Vemo, da ni ve?jega olaj?anja, kot to, da pustimo Jezusu odnesti stran, to kar nas ti??i. Vemo pa tudi, da so ?tevilni, ki ga ?e ne poznajo in zato ?ivijo v ?alosti in izgubljenosti. Neka va?a slavna pevka je pred okoli desetimi leti pela v eni od svojih pesmi: »Ljubezen je mrtva, ljubezen je od?la, ljubezen ne ?ivi ve? tukaj«. Ne, prosim vas. Storimo nekaj, da bo ljubezen ?iva, vsi mi moramo nekaj storiti. Veliko je takih, ki imajo to izku?njo, saj vidijo, da je konec z ljubeznijo star?ev; da se je razkrojila ljubezen pravkar poro?enih parov; v sebi ?utijo bole?ino, ko nobenemu ni mar, da morajo iskati delo, ali jih sumni?avo gledajo, ?e so tujci. Zdelo bi se, da je ljubezen mrtva, kakor je rekla Kerli Kõiv, toda vemo, da ni tako, saj lahko nekaj re?emo, nekaj oznanimo z malo besedami in z veliko dejanji. Vi ste namre? generacija podobe in generacija dejavnosti in ne spekulativnosti in teorije.
Bog se ne boji obrobja
To je bilo v?e? Jezusu, ki je hodil iz kraja v kraj in delal dobro in ko je umrl, je imel raje kot besede zgovorno dejanje kri?a. Mi smo povezani med sabo z vero v Jezusa in On pri?akuje, da ga prina?amo vsem mladim, ki so izgubili smisel svojega ?ivljenja. To tveganje velja po izgubi smisla ?ivljenja, velja tudi za nas vernike. To pa se lahko zgodi, ko smo mi verniki neskladni z vero. Skupaj sprejmimo to novost, ki jo Bog prina?a v na?e ?ivljenje, tisto novost, ki nas ?ene, da vedno znova odrinemo in gremo tja, kjer se nahaja najbolj ranjeno ?love?tvo. Kjer ljudje, kljub navidezni povr?inskosti in konformizmu nadaljujejo z iskanjem odgovorov na vpra?anje o smislu svojega ?ivljenja. Toda nikoli ne gremo tja sami, Bog gre z nami, saj On se ne boji obrobja, ?e ve?, On sam je postal obrobje. ?e bomo imeli pogum iti iz samih sebe, iz na?ih sebi?nosti, iz na?ih fiksnih idej in se podali v periferije, ga bomo tam na?li, kajti Jezus je vedno pred nami v ?ivljenju brata, ki trpi ali je zavr?en. On je ?e tam.
Ljubezen ni mrtva
Fantje in dekleta, ljubezen ni mrtva, kli?e nas in nas po?ilja. Prosi samo, da odpremo srce. Prosimo za apostolsko mo?, da bomo prina?ali evangelij drugim, ga ponudili, ne vsiljevali in se odpovedali temu, da bi iz svojega kr??anskega ?ivljenja delali muzej spominov. Kr??ansko ?ivljenje je ?ivljenje, je prihodnost, je upanje! Ni muzej. Pustimo, da nam Sveti Duh da zreti zgodovino z vidika vstalega Jezusa. Tako bo Cerkev, tako bodo na?e cerkve sposobne iti naprej ter sprejeti Gospodova presene?enja in si bodo tako ponovno pridobile mladost, veselje in lepoto, o kateri je govoril Mirko, lepoto neveste, ki gre naproti svojemu Gospodu. To so Gospodova presene?enja. Gospod nas presene?a, kajti ?ivljenje nas vedno presene?a. Pojdimo naproti tem presene?enjem. Hvala!