杏MAP导航

Mdr 18,6-9

Za tisto no? so na?i o?aki izvedeli vnaprej, 
da bi zanesljivo vedeli, katerim prisegam so verjeli, 
in bi tako postali pogumni. 
Tvoje ljudstvo je pri?akovalo re?itev pravi?nih 
in pogubo sovra?nikov. 
S ?imer si namre? nasprotnike kaznoval, 
si proslavil nas, ko si nas poklical k sebi. 
Sveti otroci dobrih so na skrivnem darovali daritve 
in se slo?no podredili Bo?ji postavi, 
da bi bili sveti enako dele?ni tako dobrin, kakor nevarnosti, 
ter takoj prepevali hvalnice o?etov.

Heb 11,1-2.8-19

Je pa vera temelj tega, kar kdo upa, prepri?anje o stvareh, ki se ne vidijo. V njej so se namre? stari izkazali. Po veri je bil Abraham poslu?en, ko je bil poklican, naj odide v kraj, ki naj bi ga dobil v dedi??ino; od?el je, ne da bi vedel, kam gre. Po veri se je naselil v obljubljeno de?elo kakor v tujino in prebival v ?otorih z Izakom in Jakobom, sodedi?ema  iste obljube. Pri?akoval je namre? mesto, ki ima temelje in je njegov graditelj in stvaritelj Bog. Po veri je tudi sama Sara, ki je bila neplodna, dobila mo?, da je spo?ela in to kljub starosti; saj je bila prepri?ana, da je zvest tisti, ki je dal obljubo. Zato se jih je tudi enemu, in to omrtvelemu, rodilo toliko, kolikor je zvezd na nebu in kot je brez?tevilnega peska na morski obali.

V veri so vsi ti pomrli, ne da bi prejeli obljubljeno, ampak so to od dale? gledali in pozdravljali in priznavali, da so tujci in priseljenci na zemlji. Tisti namre?, ki takó govorijo, ka?ejo, da domovino i??ejo. In ko bi mislili na tisto, iz katere so pri?li, bi imeli prilo?nost, da se vrnejo. Tako pa hrepenijo po bolj?i, to je nebe?ki. Zato se Bog ne sramuje, da se imenuje njihov Bog, pripravil jim je namre? mesto.

Po veri je preizku?ani Abraham v daritev prinesel Izaka, edinorojenca je prinesel v daritev on, ki je prejel obljube. O njem je bilo re?eno: Po Izaku se ti bo imenovalo potomstvo. Mislil si je, da more Bog tudi od mrtvih obujati. Zato ga je –v prispodobi re?eno – dobil nazaj.

Lk 12,32-48

Ne boj se, mala ?reda, kajti va?emu O?etu je bilo v veselje, da vam da kraljestvo. Prodajte svoje premo?enje in dajte vbogajme. Naredite si mo?nje, ki ne ostarijo, neiz?rpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne pribli?a in kjer molj ne razjeda. Kjer je namre? va? zaklad, tam bo tudi va?e srce.«

»Va?a ledja naj bodo opasana in svetilke pri?gane, vi pa bodite podobni ljudem, ki ?akajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka. Blagor tistim slu?abnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu na?el ?uje?e! Resni?no, povem vam: Opasal se bo in jih posadil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. In ?e pride ob drugi ali tretji no?ni stra?i in jih najde takó, blagor tistim! Vedite pa: ?e bi hi?ni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pustil vlomiti v svojo hi?o. Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pri?akujete, bo pri?el Sin ?lovekov.«

Peter pa je rekel: »Gospod, ali pripoveduje? to priliko za nas ali za vse?« Gospod je dejal: »Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo slu?in?ad, da ji odmeri hrano ob pravem ?asu? Blagor tistemu slu?abniku, ki ga bo njegov gospodar ob prihodu na?el, da tako dela! Resni?no, povem vam: ?ez vse svoje premo?enje ga bo postavil. ?e pa ta slu?abnik re?e v svojem srcu: ?Moj gospodar zamuja s svojim prihodom? in za?ne pretepati hlapce in dekle, pojedati, popivati in se upijanjati, bo gospodar tega slu?abnika pri?el na dan, ko ga ne pri?akuje, in ob uri, za katero ne ve; presekal ga bo na dvoje in mu dal dele? z neverniki.

Kajti tisti slu?abnik, ki spozna voljo svojega gospodarja, a ni?esar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo tepen. Tisti pa, ki je ne spozna in stori kaj takega, kar zaslu?i udarce, bo malo tepen. Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko zaupali, bodo od njega toliko ve? terjali.«

Razlaga cerkvenih o?etov

Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »'Opa?ite si ledja', zveni kot skrbno Mojzesovo in Aronovo navodilo o tem, kako jesti pasho. Jezusovega ukaza ne smemo vzeti dobesedno, temve? moramo razumeti, da nas ta navodila kli?ejo k ?uje?nosti tako s fizi?nega, umskega kot duhovnega vidika.« Sv. Avgu?tin podaja slede?o razlago: »Imeti ledja opasana z vzdr?nostjo in svetilke pri?gane z dobrimi deli.« Didahe k temu dodaja: »To je potrebno, saj ne vemo, kdaj bo Gospod pri?el.« Sv. Ciril Aleksandrijski razlaga prvo priliko: »Prva prilika omenja Jezusovo vrnitev s praznovanja v nebesih, saj je na dan praznovanja vedno veselje, in on se bo vrnil, si opasal ledja in nam stregel. Tri no?ne stra?e so tri obdobja ?ivljenja: otro?tvo, zrelost in ostarelost, med katerimi mora nekdo s pomo?jo kesanja in vere ostati buden. Su?nje se opa?e, medtem ko se je Gospod sam opasal.« Sv. Bazilij Cezarejski pravi: »Za Jezusovo prijateljsko omizje je zna?ilno poni?no slu?enje. Prepoznavno znamenje kristjana je, da je vsak trenutek pripravljen na Gospodov prihod.«

Misli Benedikta XVI.

Bogoslu?je dana?nje 19. nedelje med letom nas na nek na?in pripravlja na slovesni praznik Vnebovzetja Device Marije, ki ga bomo obhajali 15. avgusta. Dana?nja berila so pravzaprav vsa usmerjena v prihodnost, v nebo, kjer se Sveta Devica ?e pred nami veseli v raju. Evangeljski odlomek nadaljuje sporo?ilo prej?nje nedelje, ki nas je povabilo odvezati se od materialnih dobrin, ki so pove?ini varljiva ter se zvesto posvetiti izpolnjevanju svojih dol?nosti in sicer v neki stalni usmerjenosti v to, kar je zgoraj. Vernik namre? ostaja buden in ?uje?, da bo lahko sprejel Jezusa, ko bo pri?el v svoji slavi. Gospod preko zgledov iz vsakdanjega ?ivljenja opominja svoje u?ence, torej nas, da bi ?iveli v tej notranji pripravljenosti, kot tisti slu?abniki iz prilike, ki ?akajo na prihod svojega gospodarja. »Blagor tistim slu?abnikom«, pravi Jezus, »ki jih bo gospodar ob svojem prihodu na?el ?uje?e« (Lk 12,37). Bedeti moramo torej v molitvi in izvr?evanju dobrih del.

Jezus nam v dana?njem evangeliju preko prilik poka?e, kako nas mora pri?akovanje izpolnitve bla?enega upanja, to je njegovega prihoda, spodbujati k vedno bolj polnem ?ivljenju, bogatem dobrih del: »Prodajte svoje premo?enje in dajte vbogajme. Naredite si mo?nje, ki ne ostarijo, neiz?rpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne pribli?a in kjer molj ne razjeda«. Povabil nas je torej, naj uporabljamo stvari brez sebi?nosti, ?eje po posedovanju ali obvladovanju, temve? po Bo?ji logiki, ki je pozornost do drugega, logiki ljubezni, kakor je jedrnato napisal Romano Guardini: »V tak?ni obliki odnosa, ki izhaja iz Boga in je usmerjen v Boga.«

V evangeljskem odlomku dana?nje nedelje, Jezus torej nadaljuje govor svojim u?encem o vrednosti ?love?ke osebe v Bo?jih o?eh ter o nepotrebni zaskrbljenosti za zemeljske stvari. Ne mislimo, da gre za hvalnico nezavzetosti. Nasprotno, ?e poslu?amo Jezusovo pomirjajo?e povabilo: »Ne boj se, mala ?reda, kajti va? O?e je sklenil, da vam da kraljestvo«, je na?e srce odprto za upanje, ki razsvetljuje in po?ivlja konkretno bivanje; zagotovilo imamo, da evangelij ni samo sporo?ilo o stvareh, ki je dobro, da jih vemo, ampak je sporo?ilo, ki vodi v dejanja in spreminja ?ivljenje. Mra?na vrata prihodnosti so bila tako odpahnjena. Kdor ima upanje, ?ivi druga?e, saj mu je bilo podarjeno novo ?ivljenje.

Kakor smo brali pri dana?nji liturgiji iz pisma Hebrejcem, se je Abraham obrnil z zaupljivim srcem v upanje, ki mu ga je Bog odprl; obljubo de?ele in ?tevilno potomstvo ter odrinil, ne da bi vedel kam gre, zaupajo? samo Bogu. Pismo predstavlja namre? Abrahama kot romarja, kot nomada, ki ?ivi v ?otoru in se je ustavil v tuji de?eli. To kar ga vodi je vera. »Po veri« pi?e sveti avtor,  »je bil Abraham pokoren, ko je bil poklican, naj odide v kraj, ki naj bi ga dobil v dele?. Od?el je, ne da bi vedel, kam gre« (Heb 11,8). Njegov pravi cilj je bilo »namre? mesto, ki ima temelje in je njegov graditelj in stvaritelj Bog« (Heb 11,10). Mesta, o katerem govori sveti avtor, ni na tem svetu, ampak je nebe?ki Jeruzalem, raj. Prvotna kr??anska skupnost se je tega zelo dobro zavedala, saj se je tu spodaj imela za 'tujko' ter je svoja bivanjska podro?ja v mestih imenovala '?upnije', kar v gr??ini pomeni 'kolonije tujcev' (pàroikoi) (prim. 1Pt 2,11). Na ta na?in so prvi kristjani izra?ali najpomembnej?o zna?ilnost Cerkve, ki je ravno v usmerjenosti v nebo. Dana?nje bogoslu?je nas ho?e torej povabiti k razmi?ljanju o '?ivljenju v prihodnjem veku', kakor vsaki? v Veroizpovedi izpovemo na?o vero. To je povabilo, da naj na?e bivanje mineva na moder in previden na?in, s pozornim pogledom na na?o usodo, torej na resni?nosti, ki jim pravimo poslednje: smrt, poslednja sodba, pekel in raj. Ravno s tem pa prevzemamo odgovornost za ta svet in tako gradimo bolj?i svet.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, 11. avgust 2013 (sv. Klara)  
Dragi bratje in sestre! Dober dan. Evangelij dana?nje nedelje (Lk 12,32-48) govori o ?elji po dokon?nem sre?anju s Kristusom. To je ?elja, zaradi katere smo budnega duha in vedno pripravljeni, saj ga pri?akujemo iz vsega svojega srca, z vsem, kar smo. To je temeljni vidik ?ivljenja. Obstaja ?elja, ki jo vsi mi, o?itno ali zakrito, imamo v srcu. Vsi imamo v srcu to ?eljo.

Tudi to Jezusovo pou?evanje je pomembno videti v konkretnem bivanjskem kontekstu, v katerem nam ga je posredoval. V tem primeru nam evangelist Luka prikazuje Jezusa, ki hodi s svojimi u?enci proti Jeruzalemu, naproti svoji veliki no?i smrti in vstajenja. Na tej poti jih vzgaja tako, da jim zaupno izro?a to, kar sam nosi v svojem srcu, torej najgloblje dr?e svoje du?e. Med temi dr?ami je nenavezanost na zemeljske stvari, zaupanje v O?etovo previdnost in seveda notranja budnost, torej dejavno pri?akovanje Bo?jega kraljestva. Za Jezusa je to pri?akovanje vrnitve v O?etovo hi?o. Za nas je pri?akovanje Kristusa samega, ki bo pri?el in nas odvedel na praznovanje brez konca, kakor je ?e storil s svojo presveto Materjo Marijo, ki jo je povedel s seboj v nebo.

Ta evangelij nam ?eli re?i, da je kristjan tisti, ki nosi v sebi veliko ?eljo, globoko ?eljo, tisto, sre?ati se s svojim Gospodom skupaj s svojimi brati, sopotniki na poti. Vse to pa, kar nam Jezus pravi, je povzeto v znanem Jezusovem izreku: »Kjer je namre? va? zaklad, tam bo tudi va?e srce« (Lk 12,24). Srce, ki si ?eli... Toda, vsi mi imamo kak?no ?eljo? Ubogi tisti ljudje, ki nimajo nobene ?elje! ?eljo, iti naprej, proti obzorju. Za nas kristjane je to obzorje sre?anje z Jezusom, sre?anje ravno z Njim, ki je na?e ?ivljenje, na?e veselje, tisti, ki nas osre?uje.

Postavil vam bom dve vpra?anji. Prvo je: vsi vi, imate ?eljno srce, srce, ki si ?eli? Poskusite odgovoriti v ti?ini va?ega srca. Ima? srce, ki si ?eli, ali pa ima? zaprto srce, zaspano srce, omrtvi?eno srce za stvari ?ivljenja? ?elja, iti naprej na sre?anje z Jezusom... Drugo vpra?anje: kje je tvoj zaklad, tisti, ki si ga ?eli?? Jezus nam je rekel: »Kjer je namre? va? zaklad, tam bo tudi va?e srce« in jaz vas vpra?am: »Kje je tvoj zaklad? Katera resni?nost je zate najpomembnej?a, najbolj dragocena, resni?nost, ki kakor magnet privla?i moje srce? Kaj privla?i tvoje srce? Lahko re?em, da je to Bo?ja ljubezen, ki je hotenje delati dobro drugim, ?iveti za Gospoda in za na?e brate? Lahko to re?em? Vsak naj si v svojem srcu odgovori. Kdo bi mi lahko rekel: 'O?e, jaz sem eden od tistih, ki imamo delo, dru?ino in zame je najpomembnej?a resni?nost to, da gre naprej z dru?ino, z delom...' Seveda, res je, pomembno je, toda, katera je tista mo?, ki dr?i skupaj dru?ino? Ljubezen je tista, in kdo seje ljubezen v na?e srce? Bog. Bo?ja ljubezen. In ravno Bo?ja ljubezen je tista, ki daje smisel majhnim vsakodnevnim prizadevanjem in ki tudi pomaga pri soo?anju z velikimi preizku?njami. Resni?en ?lovekov zaklad je to, da gremo naprej v ?ivljenju z ljubeznijo, s tisto ljubeznijo, ki jo je Gospod posejal v srce, z Bo?jo ljubeznijo. In to je resni?en zaklad.

Toda Bo?ja ljubezen, kaj je to? Ni nekaj nedolo?enega, neko splo?no ?ustvo. Bo?ja ljubezen ima ime in obli?je: Jezus Kristus. Bo?ja ljubezen se poka?e v Jezusu, saj mi ne moremo ljubiti zraka... Ljubimo zrak, ljubimo vse? Ne, ne moremo! Ljubimo osebe in oseba, ki jo mi ljubimo, je Jezus, O?etov dar med nami. Je ljubezen, ki da vrednost in lepoto vsemu ostalemu, torej dru?ini, delu, ?tudiju, prijateljstvu, umetnosti, vsaki ?love?ki dejavnosti. Daje pa tudi smisel negativnim izku?njam, saj nam ta ljubezen omogo?i iti preko teh izku?enj, iti preko, da ne ostanemo su?nji zla, omogo?a nam iti ?ez ter nam vedno odpira upanje. Poglejte, Bo?ja ljubezen nas v Jezusu vedno odpira za upanje, za obzorje upanja, za kon?no obzorje na?ega romanja. V tem tudi napori in padci najdejo svoj smisel. Tudi na?i grehi najdejo smisel v Bo?ji ljubezni, saj nam ta Bo?ja ljubezen v Jezusu Kristusu vedno odpu??a. Tako nas ljubi, da nam vedno odpu??a.

Dragi bratje in sestre, danes se v Cerkvi spominjamo sv. Klare Asi?ke, ki je kakor Fran?i?ek pustila vse, da bi se v ubo?tvu posvetila Kristusu. Sveta Klara zelo lepo pri?uje o dana?njem evangeliju. Naj nam ona skupaj z Devico Marijo pomaga, da ga bomo lahko tudi mi ?iveli, vsakdo glede na lastno poklicanost.

Angel Gospodov, 7. avgust 2016 
Dragi bratje in sestre, dober dan! V dana?njem evangeljskem odlomku (Lk 12,32-48) Jezus svojim u?encem govori o dr?i, ki jo morajo imeti glede dokon?nega sre?anja z Njim. Razlo?i, kako mora pri?akovanje tega sre?anja spodbujati k ?ivljenju bogatem dobrih del. Med drugim pravi: »Prodajte svoje premo?enje in dajte vbogajme. Naredite si mo?nje, ki ne ostarijo, neiz?rpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne pribli?a in kjer molj ne razjeda« (v.33). To je povabilo, da damo milo??ini pomen dela usmiljenja, in da ne polagamo svojega zaupanja v minljive stvari, temve? da jih uporabljamo brez navezanosti ali sebi?nosti, torej po Bo?ji logiki, logiki pozornosti do drugih, po logiki ljubezni. Mi imamo lahko toliko stvari, biti zelo navezani na denar, a na koncu jih ne moremo nesti s seboj. Ne pozabite da potni prt nima ?epov.

Jezusovo pou?evanje se nadaljuje s tremi kratkimi prilikami o ?uje?nosti. Prva je prilika o slu?abnikih, ki pono?i pri?akujejo gospodarjevo vrnitev. »Blagor tistim slu?abnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu na?el ?uje?e« (v. 37), je blagor z vero pri?akovati Gospoda, biti pripravljeni z dr?o slu?enja. On se vsak dan pojavi, trka na vrata na?ega srca. In blagor tistemu, ki mu bo odprl, saj bo dobil veliko povra?ilo. Gospod sam bo namre? stregel svojim slu?abnikom. Zelo lepo povra?ilo. Na veliki gostiji v Kraljestvu jim bo on stregel. S to priliko, postavljeno v no?ni ?as, Jezus naka?e naj bo ?ivljenje dejavno ?uje?e pri?akovanje, ki najavlja svetel dan ve?nosti. Da pa lahko pristopimo, moramo biti pripravljeni, ?uje?i ter zavzeti v slu?enju drugim, s tola?e?im pogledom na 'onkraj', ko ne bomo ve? mi slu?ili Bogu, temve? nas bo on sprejel za svojo mizo. ?e dobro pomislimo, se to ?e dogaja. Vsaki? ko sre?amo Gospoda v molitvi, ali ko stre?emo ubogim, predvsem pa v evharistiji, kjer nam On pripravlja gostijo, da bi nas nahranil s svojo Besedo ter s svojim Telesom.

V drugi priliki je uporabljena podoba nepri?akovanega prihoda tatu. Tudi to dejstvo zahteva ?uje?nost, saj Jezus opozarja: »Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pri?akujete, bo pri?el Sin ?lovekov« (v. 40). U?enec je namre? tisti, ki pri?akuje Gospoda in njegovo kraljestvo.

Evangelij razjasni ta pogled s tretjo priliko o oskrbniku hi?e po odhodu gospodarja. V prvem prizoru oskrbnik zvesto opravlja svoje naloge ter dobi pla?ilo. V drugem prizoru pa oskrbnik zlorablja svojo oblast in pretepa slu?abnike, zaradi ?esar bo ob nepri?akovani gospodarjevi vrnitvi kaznovan. Ta prizor opisuje pogosto stanje dana?njih dni. Toliko krivic, nasilja in vsakdanjih hudobij se porodi iz ideje obna?ati se kot gospodarji ?ivljenj drugih. Mi imamo samo enega gospodarja, ki mu ni v?e?, da ga kli?emo gospodar temve?  O?e.

Jezus nas danes spominja, da nas pri?akovanje bla?ene ve?nosti, ne oprosti od prizadevanj za bolj pravi?en in bolj primeren svet. Nasprotno to na?e upanje, da bomo prejeli kraljestvo v ve?nosti nas spodbuja k delovanju za izbolj?anje pogojev zemeljskega ?ivljenja, ?e posebej za najbolj slabotne brate in sestre. Naj nam Devica Marija pomaga biti osebe in skupnosti stisnjene v sedanjost ali ?e slab?e, z nostalgijo po preteklosti, temve? da se stegujemo po Bo?ji prihodnosti, proti sre?anju z Njim, ki je na?e ?ivljenje in na?e upanje.

Angel Gospodov, nedelja, 11. avgust 2019 
Dragi bratje in sestre, dober dan! V dana?njem evangeljskem odlomku (prim. Lk 12,32-48) Jezus kli?e svoje u?ence k nenehni budnosti. Zakaj? Da bi v svojem ?ivljenju zaznali Bo?ji mimohod, saj Bog med ?ivljenjem prihaja nenehno mimo. (Jezus) naka?e na?ine, kako dobro ?iveti to budnost: »Va?a ledja naj bodo opasana in svetilke pri?gane« (v. 35). Predvsem »va?a ledja naj bodo opasana«, je podoba, ki prikli?e dr?o romarja, pripravljenega podati se na pot. Gre za to, da ne po?enemo korenin v udobnosti in pomirjajo?em bivanju, ampak se s preprostostjo odprti in zaupanjem v Bo?ji mimohod v na?em ?ivljenju, prepustimo Bo?ji volji, ki nas vodi do naslednjega cilja. Gospod vedno hodi z nami in ve?krat nas spremlja z roko v roki, da nas vodi in da ne zgre?imo na tej tako te?ki poti. Kdor se zaupa Bogu dejansko dobro ve, da ?ivljenje vere ni nekaj stati?nega, temve? dinami?nega. ?ivljenje vere je namre? nenehna hoja z vedno novimi etapami, ki nam jih Gospod ka?e iz dneva v dan, kajti On je Gospod presene?enj, Gospod novosti, tistih resni?nih novosti.

In zatem, prvo so bila »ledja opasana«, od nas zahteva, naj imamo pri?gane svetilke, da bomo lahko razsvetlili no?no temo. Povabljeni smo, da ?ivimo pristno in zrelo vero, ki je sposobna razsvetliti ?tevilne no?i ?ivljenja. Mi vemo, vsi smo imeli dneve, ko so bile duhovne no?i. Svetilka vere pa zahteva, da se jo nenehno polni s sre?anjem srca s srcem Jezusa v molitvi in v poslu?anju njegove Besede. Ponovim stvar, ki sem vam jo rekel ?e ve?krat. S seboj nosite majhen evangelij, v ?epu, v torbici, da ga berete. To je sre?anje z Jezusom, z Jezusovo besedo. Ta svetilka sre?anja z Jezusom v molitvi in po njegovi besedi, pa nam je zaupana v dobro vseh. Nih?e se torej ne more umakniti v intimno gotovost lastnega zveli?anja, ne da bi se zanimal za druge. Prava fantazija je verjeti, da nekdo lahko, da bo lahko razsvetlil svojo notranjost. Fantazija je to. Resni?na vera odpira srce k bli?njemu in spodbuja k konkretnemu ob?estvu z brati in sestrami, ?e posebej s tistimi, ki ?ivijo v stiski.

Jezus, da bi nam razlo?il to dr?o, pove priliko o slu?abnikih, ki ?akajo na gospodarjevo vrnitev, ko se bo vrnil s svatbe (prim. vv. 36-40) in tako predstavi ?e drugi vidik ?uje?nosti, to je, da smo pripravljeni na zadnje in dokon?no sre?anje z Gospodom. Vsak od nas se bo sre?al, bo pri?el do tistega dneva sre?anja. Vsakdo od nas ima svoj datum tega dokon?nega sre?anja. Gospod pravi: »Blagor tistim slu?abnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu na?el ?uje?e! In ?e pride ob drugi ali tretji no?ni stra?i in jih najde takó, blagor tistim!« (vv. 37-38). S temi besedami nas Gospod spomni, da je ?ivljenje hoja proti ve?nosti. Zato smo poklicani pomno?iti vse talente, ne da bi pri tem pozabili, da »nimamo tu stalnega mesta, ampak i??emo prihodnje« (Heb 13,14). S tak?nega zornega kota postane vsak trenutek dragocen, zato je potrebno ?iveti in delovati na tej zemlji tako, da imamo nostalgijo po nebesih. Noge na zemlji, da hodimo po zemlji, delamo na zemlji, delamo dobro na zemlji in srce z nostalgijo po nebesih.

Mi ne moremo povsem razumeti, v ?em je to najve?je veselje, vsekakor pa nam ga da Jezus zaslutiti s primero gospodarja, ki najde ob svoji vrnitvi slu?abnike budne. Jezus pravi: »Opasal se bo in jih posadil za mizo. Pristopil bo in jim stregel« (v. 37). Ve?no veselje v raju se bo izra?alo takole: situacija se bo obrnila. Ne bomo ve? slu?abniki, torej, da bi mi stregli Bogu, ampak Bog sam nam bo stregel. To sedaj po?ne Jezus. Jezus namre? moli za nas. Jezus nas gleda in prosi O?eta za nas. Jezus nam sedaj stre?e, je na? stre?nik. In to bo dokon?no veselje, saj nas misel na kon?no sre?anje z O?etom, bogatim z usmiljenjem, napolnjuje z upanjem ter nas spodbuja k nenehnemu prizadevanju za posve?evanje in za izgradnjo bolj pravi?nega in bratskega sveta.

Devica Marija naj s svojo materinsko pripro?njo podpira to na?e prizadevanje.

Angel Gospodov, nedelja, 7. avgust 2022 
Dragi bratje in sestre, dober dan! V evangeliju dana?njega bogoslu?ja Jezus govori svojim u?encem, da bi jih opogumil pred vsakim strahom in da bi jih povabil k ?uje?nosti. Dve temeljni spodbudi sta, ki jim ju je namenil: prva je »ne boj se mala ?reda« (Lk 12,32); druga pa je: »bodite pripravljeni« (v. 35). Gre za dve klju?ni besedi za premagovanje strahu, ki nas v?asih ohromi ter za premagovanje sku?njav po pasivnem, dremajo?em ?ivljenju. Ne boj se in bodite pripravljeni. Ustavimo se pri teh dveh povabilih.

Ne boj se. To je prva stvar za katero Jezus spodbuja u?ence. Pravkar jim je prenehal govoriti o ljube?i in previdnostni skrbi O?eta, ki skrbi za lilije na polju in za ptice na nebu in torej toliko bolj za svoje otroke. Zato ni potrebno biti v skrbeh in se vznemirjati. Na?a zgodovina je trdno v rokah Boga. To Jezusovo povabilo nas hrabri, da se ne bojimo. V?asih se ?utimo zaprte v ?ustvo nezaupanja in tesnobe. Strah nam govori, da ne bomo zmogli, da ne bomo sprejeti in ljubljeni, da ne bomo uspeli uresni?iti svojih na?rtov, da ne bomo nikoli sre?ni… In takrat se za?nemo truditi, da bi na?li re?itve, da bi na?li prostor, v katerem bi pri?li na plano, da bi si nabirali dobrine in bogastvo, da bi dosegli gotovosti. In kako kon?amo? Kon?amo tako, da ?ivimo v nenehni stiski in zaskrbljenosti. Jezus pa nam nasprotno zagotavlja: »ne bojte se!« Zaupajte O?etu, ki vam ?eli dati vse tisto, kar resni?no potrebujete. Podaril vam je ?e svojega Sina, svoje kraljestvo. Vedno vas spremlja s svojo previdnostjo tako, da vsak dan poskrbi za vas. Ne bojte se, je gotovost na katero nave?imo svoje srce. Ne bojte se. Srce navezano na to gotovost. Ne bojte se

Vedno torej, ker Gospod nad nami bedi s svojo ljubeznijo, nas ne poobla??a, da bi spali, nas ne pusti zapasti v lenobo. Nasprotno, potrebno je, da smo budni, ?uje?i. Ljubiti namre? pomeni biti pozorni na druge, opaziti njihove potrebe, biti razpolo?ljivi za poslu?anje in sprejemanje, biti vedno pripravljeni.

Druga beseda je »bodite pripravljeni«. To je drugo dana?nje povabilo. To je kr??anska modrost. Jezus to povabilo ve?krat ponovi, danes jo ponovi s pomo?jo treh kratkih prilik, osredoto?enih na hi?nega gospodarja v prvi, ko se nenapovedano vrne s svatbe; v drugi no?e, da bi nas presenetili tatovi, v tretji se vrne z dolgega potovanja. V vseh treh je isto sporo?ilo, da je potrebno ostati budni, ne zadremati, torej ne biti raztreseni, ne pustiti se zapasti notranji lenobi, kajti v situacijah v katerih ga ne pri?akujemo Gospod pride. Imeti to pozornost na Gospoda in ne biti dremajo?i. Potrebno je biti budni.

Na koncu na?ega ?ivljenja bo od nas zahteval obra?un o dobrinah, ki nam jih je zaupal. Zaradi tega biti ?uje?i, pomeni tudi biti odgovorni, to je z zvestobo varovati dobrine in jih upravljati. Veliko smo prejeli: ?ivljenje, vero, dru?ino, odnose, delo, pa tudi kraje v katerih ?ivimo, na?e mesto, stvarstvo. Mnoge stvari smo prejeli, zato se posku?ajmo vpra?ati, ?e skrbimo za vso to dedi??ino, ki nam jo je Gospod zapustil? Ohranjamo njeno lepoto, ali pa stvari uporabljamo samo za nas in za na?e trenutne koristi? Premisliti moramo to, ?e smo varuhi stvarstva, vsega tega, kar nam je bilo dano.

Bratje in sestre, brez strahu hodimo v gotovosti, da nas Gospod vedno spremlja. Ostanimo ?uje?i, da se ne bi zgodilo, da bi zadremali, ko bi Gospod ?el mimo. Sv. Avgu?tin je rekel: »Bojim se, da bi Gospod ?el mimo in jaz tega ne bi opazil.« Dremati in ne opaziti, da Gospod gre mimo. Bodite budni.

Naj nam pomaga Devica Marija, ki je sprejela Gospodov obisk in je s pripravljenostjo in velikodu?nostjo rekla svoj »Tukaj sem«.